Priročniki Publikacije  

Matej Kovačič, univ.dipl.inž.geod.
Predsednik upravnega odbora matične sekcije geodetov

 

Na področju geodezije imamo v Sloveniji tri regulirane poklice - geodet, odgovorni geodet, geodetski strokovnjak, od katerih za storitve, ki jih je opravil, odgovarja le odgovorni geodet. Sta druga dva poklica potrebna, ali predstavljata le administrativno breme? EU zahteva deregulacijo. Matična sekcija geodetov je že pred časom predlagala konkretno rešitev.

 

Večina splošno izobraženih ljudi razume tako geodeta kot odgovornega geodeta, geodetskega strokovnjaka in pa geodetsko podjetje kot eno in isto osebo. Od navedenih poimenovanj Slovar slovenskega knjižnega jezika predstavlja samo besedo geodet z obrazložitvijo, da gre za strokovnjaka za geodezijo. V slovarju se poleg geodeta pojavljajo še naslednje oblike: geometer (strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo), figurant (pomožni delavec pri zemljemerskih delih) in zemljemerec. Vsi v naslovu navedeni pojmi pa danes predstavljajo različne regulirane poklice na področju geodetske dejavnosti in so zavedeni v evidenci reguliranih poklicev.

 

EU zahteva deregulacijo

 

Slovenija se z več kot dvesto različnimi reguliranimi poklici uvršča na četrto mesto lestvice 32. evropskih držav in že kar nekaj let se zelo redno pojavljajo težnje po nujnosti deregulacije. Tudi nova vlada je projekt prenove vseh reguliranih poklicev in dejavnosti vključila med deset ključnih strateških projektov, ki jih želi izpeljati s ciljem, da se poenostavi poslovno okolje za razvoj podjetništva. Z letošnjim letom so bili določeni novi roki izvedbe, kjer je predvideno, da se uredi geodetska dejavnost do konca prihodnjega leta.

 

Utemeljitev regulacije

 

V skladu z ekonomsko in pravno teorijo in tudi psihološko sociološkega stališča naj bi regulirani poklici prinašali predvsem naslednje slabosti:

hromili konkurenčno sposobnost gospodarstva,

posameznikom omogočali možnost pridobivanja monopolnih rent,

zmanjševali mobilnost, število ponudnikov 

Na drugi strani lahko med pozitivne lastnosti regulacije štejemo predvsem:

učinkovito ščitenje javnega interesa,

povečano posameznikovo zadovoljstvo, poistovetenje s poklicem, zaupanje javnosti,

povečano etično delovanje na delovnem mestu ╔

Da je ukrep regulacije na področju geodetske dejavnosti potreben zaradi zaščite javnega interesa, je dejstvo, saj sta geodetska dejavnost in poklic geodet v vseh evropskih državah regulirana, ponekod se del dejavnosti sploh ne izvaja na trgu (npr. dežela Bavarska). Vendar pa je dejstvo, da večina držav regulira samo en poklic geodeta, in to je običajno samo tisti geodet, ki je odgovoren za potrditev končnega izdelka oziroma elaborata. Logično se zastavlja vprašanje, ali smo z zakonodajo, v kateri smo regulirali tri poklice na področju geodezije, dosegli in uresničujemo cilje in namene regulacije, predvsem bistvenega, da je pri izvajanju geodetskih storitev zaščiten javni interes?

Izkušnje kažejo, da sistem regulacije ne deluje učinkovito, v kolikor ni poleg ustreznih pogojev za pridobitev poklica jasno določena tudi odgovornost posameznikov v procesu in v sistemu ni učinkovitega nadzora nad izvajanjem pooblastil in sankcioniranja v primeru kršitev.

 

Neustreznost obstoječe zakonodajne rešitve

 

IZS je v preteklosti že javno opozorila na neustreznost zakonodajne rešitve v primeru geodeta in vlogo geodeta z geodetsko izkaznico, saj zakonodaja ne opredeljuje odgovornosti slednjega. Vsa odgovornost je prenesena na odgovornega geodeta, ki kljub temu, da ne opravlja določenih dejanj v postopku (geodetske izmere, mejne obravnave), na koncu s podpisom elaborata odgovarja za celoten elaborat, čeprav je določena dejanja dejansko opravil geodet. Ker veliko geodetov istočasno nima pooblastila za odgovornega geodeta, le ti zaradi disciplinske kršitve ne morejo izgubiti licence. IZS je predlagala, da se s spremembo zakonodaje uvede disciplinske sankcije za geodeta ali se ukine reguliran poklic geodet in prenese vsa pooblastila na odgovornega geodeta. Problematika naj bi se uredila s prenovo zakonodaje.

 

Prava rešitev je re-regulacija poklica in dejavnosti

 

Dosedanje izkušnje in različne strokovne razprave izpostavljajo, da kljub temu, da imamo v trenutnem sistemu dokaj podrobno regulirane tri poklice in je posledično tudi jasno določeno, kdo kaj dela v postopku izvedbe geodetske storitve, je kakovost storitev slabša od pričakovane, kar se posledično izraža tudi v slabši kakovosti nepremičninskih evidenc in pravni varnosti lastnikov nepremičnin. Samo ohranjanje reguliranega poklica brez pravega prevzemanja odgovornosti je v veliki meri lahko samo administrativna ovira, ki ne doprinese k ciljem regulacije, popolna deregulacija pa za naravo geodetske dejavnosti tudi ne more biti sprejemljiva. Prava rešitev je verjetno lahko samo re-regulacija tako poklicev kot opravljanja dejavnosti. Nepotrebne administrativne ovire je potrebno zmanjšati, sama regulacija poklica brez prevzemanja odgovornosti je nepotrebna. Smiselno je, da se ohrani koncentrirana odgovornost na odgovornem geodetu, saj nam praksa in izkušnje po mojem mnenju nakazujejo, da koncentracija odgovornosti za razliko od razpršene odgovornosti z učinkovitim nadzorom lahko bolje sledi ciljem kakovosti in zaščiti javnega interesa. Ob tem je treba tudi tistemu, ki prevzema odgovornost, omogočiti, da mora v različnih postopkih opraviti in nadzirati ključna dejanja izvedbe. Ker geodetsko dejavnost izvajajo geodetska podjetja ali samostojni podjetniki, je nujnost, da nova regulacija poseže tudi v to področje izvajanja dejavnosti s strožjimi kriteriji. Dejstvo je, da število podjetij oziroma samostojnih podjetnikov, ki se danes eksponentno ustanavljajo, ne prinaša, razen navideznega zmanjšanja brezposelnosti in izogibanja raznim davčnim postopkom, nobene dodane vrednosti v družbi, ki bi želela na podlagi razvoja in inovativnosti doseči večji napredek v širšem prostoru.

Verjamem, da je lahko prenova zakonodaje pri urejanju regulacij priložnost, da postavimo stroko in ugled stroke v družbi na mesto, ki mu je že pripadalo, ustrežemo pričakovanjem (predvsem EU) po zmanjšanju reguliranih poklicev, ob tem, da zagotovimo okolje in sistem, ki bo povečal tako učinkovitost kot kakovost storitev. Ali bomo zahteve po deregulaciji znali in zmogli izkoristiti kot priložnost?