Priročniki Publikacije  

Novi gostujoči podatki

 

V javnem vpogledu v podatke o nepremičninah Geodetske uprave (GURS) zdaj lahko vidimo tudi podatek o omogočeni zmogljivosti širokopasovnega interneta in energetski izkaznici za stavbo ali del stavbe. Vpogled v belo obarvanih poljih prikazuje podatke iz temeljnih nepremičninskih evidenc (zemljiški kataster in kataster stavb). Podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin in vanj niso bili prevzeti iz zemljiškega katastra ali katastra stavb, se prikazujejo v zeleno obarvanih poljih.

Sivo obarvana polja prikazujejo gostujoče podatke. Podatek o omogočeni zmogljivosti širokopasovnega interneta izdaja največjo zmogljivost interneta, ki jo lahko dosežemo v obravnavani stavbi.

Podatek o energetski izkaznici je vezan na identifikator stavbe (v primeru, ko je energetska izkaznica izdelana za celotno stavbo) ali dele stavbe, omogočen je tudi vpogled v vsebino izkaznice. Pri podatkih o delih stavbe je podano obvestilo, da podatki o energetski izkaznici obstajajo za stavbo kot celoto. Če za stavbo energetska izkaznica ni izdelana, je to tudi navedeno.

Spremenjen prikaz vrednosti nepremičnine

 

Javni vpogled je sestavljen iz atributnih in grafičnih podatkov o nepremičnini. V okviru izkazovanja podatkov o vrednosti nepremičnin v atributnem delu javnega vpogleda lahko sedaj uporabnik pridobi tudi podatek o vrednosti posamezne sestavine nepremičnine, če je nepremičnina sestavljena iz več delov stavb in parcele ali če je vrednost zemljišča izračunana po več kot enem modelu. Dodan je še podatek, po katerem modelu je izračunana vrednost in iz katere ravni modela je prevzeta osnovna tabela vrednosti za izračun. Podatki, prikazani v javnem vpogledu, so po prenovi usklajeni z Uredbo o podatkih o lastnostih nepremičnin v registru nepremičnin, ki opredeljuje vodenje vrednosti po sestavinah in nepremičnine kot celote.

Spremembe grafičnih prikazov, novi sloji

 

Do prenove grafičnega dela javnega vpogleda je bil možen vpogled samo v sloj zemljiškokatastrskega prikaza parcel in parcelnih delov (ZKP, enotna zelena linija) in sloj obrisov stavb iz katastra stavb (KS, oranžna linija). ZKP je sloj, v katerem se nahajajo vse zemljiške parcele na območju naše države, vendar je potrebno poudariti, da iz tega sloja prepoznamo le sliko lege in oblike parcele, ki jo lahko uporabljamo zgolj za orientacijo v prostoru (ni metrični prikaz) in za izvajanje informativnih grafičnih presekov z drugimi prostorskimi podatki. Že ime sloja nam namreč pove, da to ni načrt parcele, ampak le njena slika - prikaz. ZKP je nastal na podlagi pretvorbe analognih katastrskih načrtov različne kakovosti, ki so se predhodno vodili ločeno v približno 2700 katastrskih občinah, v digitalno obliko. Po pretvorbi se vse parcele vodijo v enotnem zveznem sloju. Pred prenovo so se v javnem vpogledu vse meje parcel prikazovale enako, ne glede na to ali so bile urejene v geodetskih postopkih ali ne. Za podatek o urejenosti meje je bil vedno potreben vpogled v elaborat predhodnih meritev, v kolikor so obstajale. Iz elaborata je bila razvidna stopnja zaupanja v lokacijski prikaz za posamezno parcelo.

Sloj obrisov stavb (tlorisov stavb) predstavlja območja, ki ga posamezna stavba zaseda v prostoru. V obris stavbe so vključeni vsi nadstreški, balkoni, terase in podzemni deli stavbe, če ti presegajo območje strehe stavbe.

Poleg sloja ZKP in obrisov stavb je še vedno možno ločeno pregledovati tudi grafični prikaz lokacije vseh objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so vpisani v zbirni kataster GJI.

Po prenovi so v javnem vpogledu vidni tudi sloji zemljiškokatastrskega načrta (ZKN), dejanske rabe zemljišč, zemljišč pod stavbo in meja katastrskih občin. Sloj ZKP (Slika 2) po prenovi vsebuje poleg meja parcel (tanka zelena linija) in parcelnih delov (najtanjša zelena linija) tudi podatke o urejenih mejah (odebeljena zelena linija) in podatek, katere parcele se nahajajo tudi v sloju ZKN (parcelna številka je izpisana rdeče). Sloj ZKN je mozaični sloj parcel. Vanj so vključene samo parcele, ki imajo vse lome na mejah, določene kot zemljiškokatastrske točke z natančnostjo, ki je večja od enega metra (Slika 3).

Za geodetska podjetja in geodetsko stroko je vključitev tega sloja v javni vpogled zelo pomembna, saj tako lahko uporabnikom teh podatkov nazorno obrazložimo pravilno uporabo podatkov in lastnikom, ki urejajo svoje nepremičnine in naročajo naše storitve, lahko na svetovnem spletu pokažemo rezultate našega dela.Treba pa je poudariti, da slojev ZKP in ZKN v javnem vpogledu ne moremo pregledovati sočasno. Če primerjamo vsebino, prikazano na slikah 2 in 3 (isto območje v ZKP in ZKN), lahko zaznamo razlike med njima, torej med informativno sliko prostora in načrtom.

V zemljiškem katastru GURS vodi atributni podatek o površini posamezne dejanske rabe na parceli. Ta podatek je pridobljen s presekom sloja grafičnega dela zemljiškega katastra in grafičnim slojem dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred določitvijo atributnega podatka dejanske rabe za parcelo GURS v skladu s sprejeto metodologijo izvede korekcije. Na območjih, kjer se nahaja ZKN ali lokacijsko izboljšani podatki grafičnega dela zemljiškega katastra, je presek izveden s tem slojem, na ostalih območjih pa s slojem ZKP. Po prenovi lahko grafični sloj dejanske rabe pregledujemo tudi v javnem vpogledu, sočasno s sloji ZKN, obrisov stavb in zemljišč pod stavbo.

V sloju zemljišč pod stavbo so prikazani preseki stavb s terenom, ki so bili določeni v upravnem postopku določitve zemljišča pod stavbo. Ta sloj lahko pregledujemo sočasno s sloji ZKN, obrisov stavb in dejanske rabe.

Napotek uporabnikom

Da bi bila dosežena pravilna uporaba novih vsebin javnega vpogleda, je Matična sekcija geodetov v sodelovanju z GURS pripravila enourno e-izobraževanje z naslovom “ZKP/ZKN ali kako interpretirati grafični del zemljiškega katastra?”, ki je brezplačno dostopno na spletni strani e-izobraževanj IZS. Z ogledom e-izobraževanja se slušatelj seznani s temeljnimi pojmi osnovne nepremičninske evidence in na konkretnih primerih spozna delovanje spremenjenega javnega vpogleda.