Topmenu  

Ljubljana, 11. april 2015 – Gospodarstveniki, investitorji in inženirji so se včeraj zbrali na strateškem forumu, ki ga je organizirala Inženirska zbornica Slovenije. Pregledali so značilnosti in napake prakse energetske prenove stavb, se seznanili s sistemskimi ureditvami in prakso sosednjih držav ter s predlogom dolgoročne strategije energetske prenove stavb v Republiki Sloveniji ter podali konkretne predloge, kako napake v bodoče preprečiti. Skupna ugotovitev govornikov in udeležencev je, da mora biti cilj celovita prenova. Če želimo zagotoviti, da bo le ta učinkovita, mora biti energijska poraba, ki jo želimo doseči s prenovo, vnaprej načrtovana in po izvedbi prenove preverjena. Pri prenovi se varnost konstrukcije in požarna varnost ne smeta poslabšati. Država naj aktivira še druge mehanizme spodbujevanja prenov, kot sta energetsko pogodbeništvo in ponovna uvedba davčnih olajšav za investicije.

Stavba se gradi ali prenavlja z namenom zagotavljanja pogojev za bivanje ali opravljanje določene dejavnosti v njej, ne z namenom varčevanja z energijo samo po sebi. Zato mora biti vsaka stavba stabilna, varna pred potresom in požarom, zdrava, okolju prijazna in varčna. Vprašanje, ki smo si ga postavili na strateškem forumu je, koliko (javnih) sredstev je smiselno vložiti za izvedbo ukrepov pri prenovi, s katerimi se zagotovijo (vse) te zahteve in kako zagotoviti, da bo prenova učinkovita? Zaključki foruma vodijo k zavedanju, da je potrebno opredeliti pristop k obnovi z vpeljavo predhodne ocene oziroma strokovnega mnenja o primernosti objekta za energetsko prenovo, ob tem tudi opredeliti merila za ocenjevanje (ne)primernosti stavbe. Pri odločitvi za prenovo bi veljalo do določene mere tudi ublažiti osnovne zahteve zaradi že zmanjšane preostale življenjske dobe stavbe. Predhodna ocena bi morala dati odgovor tudi na to, ali se lahko sprejme odločitev za izvedbo prenove po fazah, to je najprej energetsko izboljšanje, konstrukcijska ojačitev kasneje. Ali pa je potrebno prenovo izvajati po obratnem vrstnem redu, najprej konstrukcijska ojačitev, potem energetska ureditev. Vsekakor pa bi bilo po vzoru sosednjih držav pri energetskih prenovah nujno urediti tudi naslednje:

- Postaviti enovita merila za ocenjevanje energijske učinkovitosti stavb – novih, prenovljenih, obstoječih,

- Postaviti cilje glede energijske učinkovitosti stavb po kategorijah (namembnosti uporabe) in mestu postavitve,

- Postaviti zahteve za spremljanje in preverjanje zastavljenega pri gradnji in prenovi.

Udeležence je uvodoma nagovoril minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, ki je orisal poglede ministrstva na nadaljnji razvoj energetske politike v Sloveniji in povedal: »Kar 80% zasebnih in javnih stavb je energetsko zelo potratnih. 20% le teh je bilo zgrajenih pred letom 1970. Celovita, energetska prenova stavb je tudi strateški projekt Vlade RS. S celovito, predvsem energetsko prenovo stavb se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. Investicije v energetsko sanacijo stavb predstavljajo tudi enega ključnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Izvajanje celovite, energetske prenove stavb bo pripomoglo k zagonu gradbeništva, povečana bo kreditna aktivnost poslovnih bank, model financiranja bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje sredstev EU.«

Mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije: »Za celovito energetsko prenovo stavb je treba združiti subvencije in ugodne kredite. Ukrepom, ki imajo krajšo dobo vračanja, to je zamenjavi kurišč in hladilno prezračevalnih sistemov, je namenjeno energetsko pogodbeništvo. Dodatno priložnost vidim v uvedbi davčnih olajšav.«

Darko Bevk, komercialni direktor Knaufinsulation za področje Severni Balkan: »Energetske prenove so velika priložnost, kar se je v zadnjih letih pokazalo tudi v praksi. Državi prinašajo občutno zmanjšanje emisij, nova delovna mesta in zagon gospodarstva, lastnikom in uporabnikom objektov pa manjše stroške in višji bivalni komfort. Država naj preko vzpodbud zagotovi konstantnost prenov, na drugi strani pa naj zahteva ustrezne ukrepe, ki bi zagotavljali višjo kakovost izvedbe. Mednje lahko štejemo projektno dokumentacijo, hierarhijo zakonodaje, nadzor nad izvedbo. Vsi predlagani ukrepi investitorjem zagotavljajo varnost investicije.«

Friderik Knez, pomočnik direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije: »Obvladovanje kakovosti gradbenih proizvodov predstavlja zelo pomemben del pri odločitvah glede obnavljanja stavb, saj lahko le tako dosegamo zastavljene cilje obnove. Pri tem pa moramo stavbo dosledno obravnavati kot celoto, v vidu končnih ciljev obnove ali novogradnje. Ti cilji morajo zajemati vse vidike, od varnosti in zdravja, ugodja do trajnostnih lastnosti stavbe, kjer veliko vlogo igra energetska učinkovitost stavbe. Sproščanje evropske regulative za proizvode kot take države EU kompenzirajo z definiranjem konkretnejših zahtev za stavbe, saj lahko le tako zagotavljajo zahtevano kakovost. Slovenija mora na tem področju narediti še zelo veliko, sicer bomo postali odložišče proizvodov dvomljive kakovosti, ki jih na trgih držav z bolje urejeno zakonodajo za gradnjo ne bo mogoče prodajati.«

Stojan Habjanič, predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo: »Naš cilj bi morala biti trajnostna in ne le energetska prenova stavb. Varne, varčne, zdrave in okolju oz. planetu prijazne stavbe so neizogibno dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Država bi morala tako pri energetski prenovi stavb kot pri zelenem javnem naročanju definirati cilje in ne materiale ter zahtevati, da se stroške in okoljske vplive vrednoti skozi celo življenje stavbe. Takšno vrednotenje pokaže, da je material za nosilno konstrukcijo in tudi izolacijo relativno nepomemben iz vidika življenjskega cikla stavbe, iz česar sledi, da lahko še vedno enakovredno uporabljamo beton, opeko ali les.«

Dr. Ulrich Santa, direktor javne agencije CasaClima iz Bolzana: »Energetska učinkovitost novogradenj in prenov je ogrodje uspešnosti politike 20-20-20. Vendar pa izvajanje te politike na nacionalni in lokalni ravni terja vzpostavitev strokovnih, transparentnih in uporabnih navodil. Od leta 2005 je na Južnem Tirolskem v veljavi pravno zavezujoč minimalni standard za energetsko učinkovitost novogradenj in velikih prenov. Javna agencija za energijo – CasaClima, ki ga je pripravila, nadzoruje upoštevanje tega standarda, ki temelji na več certifikatih, ki odražajo stopnjo izvedenih energetsko učinkovitih ukrepov. Investitorje novogradenj in prenov, ki presežejo minimalni standard, torej gradijo kakovostnejše in trajnostnejše stavbe, provinca Južna Tirolska nagradi z dovoljenjem za povečanje uporabne površine stavbe mimo drugih predpisov, ki tega ne dopuščajo, in odpisi davkov. 10.000 stavb, ki so s prenovo dosegle minimalni standard CasaClima, je dokaz, da je energetsko učinkovitost v gradbenem sektorju mogoče doseči, če gresta z roko v roki tehnično strokovno znanje in politična odločenost.«

Dr. Štefan Merkač, svetovalec v kabinetu koroškega deželnega ministra za energijo, pristojen za vprašanja trajnosti ter energije: »Ogrevanje in hlajenje stavb in bivanjskih prostorov potroši ogromne količine energije s katerimi je povezana tudi obremenitev okolja in celo tveganje zdravja. Po nepotrebnem plačujemo nafto in plin s katerimi grejemo ali hladimo stavbe. Ta denar bi lahko privarčevali, če bi gradili ali sanirali stavbe tako, da jih optimalno izoliramo in učinkovito koristimo npr. sončno energijo ali biomaso za ogrevanje. Izkušnje sosedov so vedno dobrodošle – saj se lahko učimo drug od drugega in se tako hitreje približamo zaželenim ciljem.«

Več informacij:

IZS – Inženirska zbornica Slovenije

mag. Barbara Škraba Flis

Generalna sekretarka

T: 01-547-33-40

E-naslov:  izsping@izspong.si