Topmenu  

»Za nas najbolj sporne rešitve v predlaganem Gradbenem zakonu so odpravljene, med njimi tudi funkcija vodja gradnje, ki naj bi nadomestila sedanjega nadzornika in vodjo del,« je v Mariboru, na drugem regijskem srečanju članov Inženirske zbornice Slovenije (IZS), ki letos beleži 20 let delovanja, poudarila generalna sekretarka IZS mag. Barbara Škraba Flis.

IZS namreč sodeluje v delovni skupini Ministrstva za okolje in prostor, v kateri usklajujejo pripombe na osnutke trojčka nove prostorske in gradbene zakonodaje, prejete v javni razpravi. »Naloge nadzora nad gradnjo, ki bdi nad javnim interesom in zagotavlja varnost ter zanesljivost objektov, bodo po novem bolj obširne, odgovornost pa bolj jasno zapisana. V izogib konfliktu interesov bosta nadzor nad gradnjo in izvedba del tudi v prihodnje nezdružljiva,« je med drugim povedala Barbara Škraba Flis.

Investitorjem bo po novi zakonodaji olajšana pot do gradbenega dovoljenja, saj bo zanj treba dokazati le prostorsko sprejemljivost objekta. Posledično bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti precej manj projektne dokumentacije kot do zdaj. Kakšna naj bi bila vsebina te dokumentacije za različne objekte, so ministrstvu že predlagali, pravi Škraba Flisova: »Stabilnost, varnost in zanesljivost objekta pa bo moral investitor izkazati s predložitvijo projekta za izvedbo upravnemu organu pred začetkom gradnje. Na terenu lahko v prihodnje pričakujemo tudi večjo navzočnost gradbene inšpekcije, medtem ko naj bi IZS izvajala strokovni nadzor nad delom članov.«

Predsednik IZS mag. Črtomir Remec je poudaril, da IZS letos obeležuje 20 let delovanja. Jubilej bodo zaznamovali delovno – s fotografskim natečajem Inženirji ustvarjamo življenjsko okolje, ki se bo zaključil konec maja. Najboljše fotografije bodo septembra postavili na ogled na Kongresnem trgu, v atriju Mestne hiše v Ljubljani pa bo na ogled razstava, posvečena delu, dosežkom in organiziranosti inženirjev v zadnjih 100 letih.

Remca veseli, da resorno ministrstvo in preostala javnost prepoznavata zbornico kot verodostojno zagovornico strokovnega in javnega interesa: »Dvigovanje gradbene kulture je naše osnovno poslanstvo, ob tem pa zastopamo tudi poklicne interese vas, naših članov in članic. Pri tem se vam poskušamo čim bolj približati, zato smo v zadnjem obdobju izboljšali vse poti komuniciranja.« Prizadevanja IZS, da se približa svojim članom, je pozdravil tudi Franc Avšič, vodja odbora regijske pisarne IZS v Mariboru.

Z aprilom se je za inženirje močno spremenila javnonaročniška zakonodaja. Javni naročniki morajo ob oddaji inženirskih storitev obvezno upoštevati ne le ceno, ampak tudi kakovost ponudnikov. Ker sta opredelitev in ocenjevanje meril kakovosti problem za prenekaterega javnega naročnika, pripravlja Ministrstvo za javno upravo v tesnem sodelovanju z IZS smernico za javno naročanje inženirskih storitev, ki naj bi jo sprejela vlada. Kakor je povedala Barbara Škraba Flis, je usklajevanje besedila smernice v zaključni fazi, pripravljena naj bi bila do poletja.  

O javnih naročilih je spregovoril tudi Viktor Markelj, direktor projektivnega podjetja Ponting iz Maribora: »Res je sicer, da od prejšnjega meseca velja nov zakon o javnem naročanju, a se bojim, da se v praksi ne bo kaj veliko spremenilo. Ravno v minulih dneh smo imeli prvi razpis po ekonomsko najbolj ugodni ceni, a je zaradi razpisnih pogojev spet obveljalo merilo zgolj najnižje cene.« Trg projektantskih storitev je po njegovih besedah popolnoma dereguliran, posledica so slabi načrti, slabi projekti in neuporabni objekti.

Boris Sapač, namestnik predsednika uprave gradbenega podjetja Pomgrad iz Murske Sobote, je opozoril: »Občutek imam, da se je država na vrat na nos lotila spreminjanja gradbene in prostorske zakonodaje, ne da bi vedela, kaj sploh želi. Odločiti se moramo, ali želimo čim cenejše investicije, da bomo potrošili čim manj denarja, pri čemer ni pomembno, ali je izvajalec po strokovni in izvedbeni plati sploh kos projektu. Če pa država želi urejeno gradbeno panogo, z gradbinci, ki bi lahko kakšen posel opravili tudi v tujini, potem mora sprejeti ustrezno zakonodajo.« Dodal je, da je Pomgrad ne po svoji krivdi s 130 milijoni evrov realizacije trenutno največje gradbeno podjetje v Sloveniji. »Tudi to je za Slovenijo preveč. Da bi zapolnili zmogljivosti, iščemo priložnosti v tujini, predvsem v Avstriji in na Hrvaškem,« je dejal Sapač.

Pri Gradbenem zakonu je po njegovih besedah najbolj pomembno, da so riziki in odgovornosti štirih glavnih akterjev v procesu gradnje – investitorja, projektanta, izvajalca in nadzornika – enakomerno porazdeljeni. Kar zadeva nadzor gradnje, pa je poudaril: »Potrebujemo nadzornika, za katerim stoji podjetje, v katerem ta nadzornik dela, kjer se je učil in spoznaval stroko, da lahko čim bolj odgovorno vodi projekt.«

Namen regijskih srečanj, poimenovanih Klepet ob jutranji kavi, je obveščati člane Inženirske zbornice Slovenije o dogajanjih, pomembnih zanje, ter pridobivati povratne informacije in pobude. Prvo srečanje je bilo v Novem mestu, Mariboru bo sledila Ljubljana, nato pridejo na vrsto še Primorska in druge regije.

Objavljamo nekaj fotografij z dogodka, fotografiral je Borut Cvetko, Mediaspeed, ter zvočna posnetka z izjavama Črtomirja Remca (posnetek je objavljen  tukaj (1.1 MB)) in Barbare Škraba Flis (posnetek je objavljen  tukaj (876 KB)).

Mag. Črtomir Remec, predsednik IZS.

Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka IZS.

Z leve: direktor projektivnega podjetja Ponting iz Maribora Viktor Markelj, namestnik predsednika uprave gradbenega podjetja Pomgrad iz Murske Sobote Boris Sapač, generalna sekretarka IZS Barbara Škraba Flis, predsednik IZS Črtomir Remec.

Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 20. leti, združuje 7000 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, revidenti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki s pooblastilom izvaja licenciranje inženirjev v postopku graditve – ima 11 pooblastil po zakonih o graditvi objektov in geodetski dejavnosti. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.

Več informacij:

Petra Kavčič, Inženirska zbornica Slovenije

Telefon: 01 547 33 37; e-pošta:  petra.kavčičping@izspong.si,  izsping@izspong.si

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil
Telefona: 01 547 65 18, 041 812 669; e-pošta:  infoping@jernejcicpong.si