Topmenu  

»V Zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ter v Gradbenem zakonu bo namesto 10 poklicev reguliranih 6: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni geodet, pooblaščeni prostorski načrtovalec in vodja del,« je na regijskem srečanju Inženirske zbornice Slovenije (IZS) v Kopru povedala generalna sekretarka zbornice mag. Barbara Škraba Flis.

Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka IZS. 

To je le eden od načelnih dogovorov, doseženih v delovni skupini Ministrstva za okolje in prostor, v kateri usklajujejo pripombe na osnutke trojčka nove prostorske in gradbene zakonodaje, prejete v javni razpravi. Po besedah Barbare Škraba Flis se poleg tega ohrani tudi že regulirani poklic prostorski načrtovalec: »Vsi omenjeni poklici morajo biti regulirani zaradi varovanja javnega interesa – varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja kakovostnega življenjskega okolja.«

V okviru delovne skupine Ministrstva za okolje in prostor že dobre štiri mesece usklajujejo pripombe na gradbeni in poklicni zakon in iščejo najboljše rešitve. »Ob pritiskih Evrope in države za deregulacijo poklicev in dejavnosti smo v delovni skupini našli skupni jezik in število reguliranih poklicev na področju graditve zmanjšali z deset na šest ter hkrati optimizirali stopnjo regulacije poklicev. Na eni strani smo znižali potrebne delovne izkušnje za dostop do poklica pooblaščeni inženir s pet let na dve leti, na drugi pa predvideli obvezno strokovno usposabljanje zaradi nenehnih sprememb zakonodaje, predpisov in napredka tehnike. Zataknilo se nam je pri regulaciji dejavnosti,« je povedala Barbara Škraba Flis.

Inženirska in arhitekturna stroka kot tudi gradbena panoga so usklajene v zahtevi po ureditvi poslovnega okolja, tudi v smislu izboljšanja sedanje praktično ničelne regulacije dejavnosti – ta je glavni razlog za številne slabe prakse, ki smo jim še vedno priča. »Dopušča namreč, da lahko vsakdo, le z voljo, brez znanja s področja graditve objektov in prostorskega načrtovanja, odpre projektivno in gradbeno podjetje ter ponuja inženirske in arhitekturne storitve oziroma gradi,« je opozorila Škraba Flisova. Dovolj je, da sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju s pooblaščenim inženirjem ali arhitektom, pa čeprav le za uro ali dve na mesec. Delo nato opravijo nekvalificirani posamezniki. Takšnemu »papirnemu« sodelovanju v IZS ostro nasprotujejo.

Rezultat je namreč neodgovorno delo, padec kakovosti grajenega okolja in izkrivljena konkurenca med ponudniki na trgu. Takšno stanje pomeni največjo nevarnost za samo varnost objektov, opozarja Barbara Škraba Flis: »Čas socializma, ko nismo poznali zasebne lastnine in smo zato regulirali le poklice, ne pa tudi dejavnosti, se je zaključil pred 25. leti. Stopiti moramo korak naprej in povezati poklic z opravljanjem dejavnosti, saj je le na ta način mogoče dejavnost opravljati odgovorno in dolgoročno. Evropske države imajo različne tovrstne prakse, po katerih smo se zgledovali pri pripravi našega predloga.« Na IZS pričakujejo, da bo prevladala zdrava pamet in da bodo morale imeti v prihodnje projektivne družbe polno zaposlenega pooblaščenega inženirja ali biti v delni lasti pooblaščenega inženirja ter imeti sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bo veljalo najmanj pet let po končani gradnji, še bolje deset let.

Roberto Levanič, samostojni strokovni delavec na področju investicij v Luki Koper (levo) in Robert Rožac, vodja področja investicij v Luki Koper (desno).

Gost tokratnega srečanja je bil Robert Rožac, vodja področja investicij v Luki Koper, ki je predstavil načrtovane investicije v tej delniški družbi, dotaknil pa se je tudi sprememb gradbene in prostorske zakonodaje: »Manj je birokratskih ovir, hitreje lahko podjetja uresničimo svoje cilje. Glede na to, kar se v gradbeništvu dogaja v zadnjih letih, mi je kar malo žal, da nisem študiral medicine.« Luka Koper je po njegovih besedah objekt posebnega državnega pomena, »zato želimo, da bi podobno kot za železnice in cestna podjetja tudi za nas v nekaterih primerih veljalo, da bi lahko določeno infrastrukturo gradili brez nekaterih zdaj potrebnih dovoljenj, ki pogosto ovirajo razvoj Luke. Gradimo namreč znotraj Luke Koper, zato resnično ne vidimo potrebe, da je treba za vsak infrastrukturni objekt pridobiti čisto vsa dovoljenja.« Rožac je poudaril, da je veliko gradbenih projektov slabo pripravljenih, toliko bolj, ker so cene nizke, z malo denarja pa po njegovih besedah ni mogoče pripraviti dobrega projekta. Roberto Levanič, samostojni strokovni delavec na področju investicij v Luki Koper, pa je med ključnimi infrastrukturnimi projekti, ki jih načrtuje Luka Koper, izpostavil podaljšanje pomola 1 in razvoj kontejnerskega terminala. Trenutno je aktualna tudi gradnja dodatnega vhoda v Luko Koper ter razvoj in gradnja dodatnih površin za potrebe pretovora in skladiščenja.

Mag. Črtomir Remec, predsednik IZS.

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec je med drugim poudaril, da so prizadevanja IZS na področju spreminjanja gradbene in prostorske zakonodaje zelo pomembna: »Vsa naša prizadevanja imajo skupni imenovalec, to je dvigovati gradbeno kulturo in hkrati varovati interese 7000 članov in članic IZS.« Prisotne je opomnil tudi na pomemben mejnik, ki ga zbornica obeležuje letos – 100-letnico inženirstva na Slovenskem. IZS je ob tej priložnosti razpisala fotografski natečaj, ki se je zaključil konec maja. Najboljše fotografije bodo septembra postavili na ogled na Kongresnem trgu v Ljubljani, v atriju Mestne hiše v Ljubljani pa bo na ogled razstava, posvečena delu, dosežkom in organiziranosti inženirjev v zadnjih 100 letih.

Udeleženci srečanja v Kopru.

Fotografije: Borut Cvetko, Mediaspeed

Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 20. leti, združuje 7000 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, revidenti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki s pooblastilom izvaja licenciranje inženirjev v postopku graditve – ima 11 pooblastil po zakonih o graditvi objektov in geodetski dejavnosti. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.

Več informacij:

Petra Kavčič, Inženirska zbornica Slovenije

Telefon: 01 547 33 37; e-pošti:  petra.kavčičping@izspong.si,  izsping@izspong.si

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil

Telefona: 01 547 65 18, 041 812 669; e-pošta:  infoping@jernejcicpong.si