Topmenu  

»Gradbena zakonodaja je vsestranska in vpliva na številne gospodarske panoge, zato je povsem nesprejemljivo, da bi hiteli s tako nepremišljenimi, nedodelanimi in predvsem tveganimi spremembami. Če bodo sprejete, bo namesto poslovnih priložnosti nastala ogromna gospodarska škoda,« opozarja Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS).

Predsednik IZS, mag. Črtomir Remec.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen vztraja, da bi morali trije zakoni, ki se prepletajo z gradbeno panogo – Zakon o urejanju prostora, Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ter Gradbeni zakon – še letos v vladno obravnavo, zato je gluha za predloge strokovne javnosti, ki želi podaljšanje javne razprave. »Veljavna gradbena zakonodaja deluje. Seveda bi lahko bila boljša, a trenutno vidimo večji problem v njenem neizvajanju kot v njeni neučinkovitosti, zato ni treba in tudi ni smiselno hiteti. Razočarani smo, ker na ministrstvu niso podaljšali javne razprave, čeprav smo jim pojasnili, da v tako kratkem času ne moremo pripraviti podrobnih pripomb na znatno spremenjena besedila zakonov, saj jih je tudi zelo veliko,« pravi Remec.

Inženirska zbornica je sicer konec oktobra na ministrstvo že poslala generalne pripombe na besedila predlogov gradbene, prostorske in poklicne zakonodaje. »Zakona o urejanju prostora ter o pooblaščenih arhitektih in inženirjih na zbornici podpiramo, ker menimo, da prinašata dodano vrednost. Podrobne pripombe na prvega bomo pripravili v okviru skupine Odgovorno do prostora, prav tako še pripravljamo pripombe na drugega, skupaj s predlogi izboljšav. Povsem drugače pa je s predlogom Gradbenega zakona, v katerem je več slabih, celo tveganih rešitev, ki ne prinašajo nobenega napredka glede na sedanje stanje. Ne samo to, nekatere predlagane rešitve celo poslabšujejo razmere in namesto večje varnosti za investitorja prinašajo večja tveganja,« opozarja Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka IZS, ki je tudi aktivno sodelovala na usklajevanjih v okviru delovne skupine ministrstva za okolje in prostor. Po njenih besedah je ministrstvo za zbornico najbolj sporne rešitve vneslo v besedilo po zaključku usklajevanj v okviru delovne skupine.

Generalna sekretarka IZS, mag. Barbara Škraba Flis.

Vključene rešitve tudi ne sledijo izhodiščem, ki jih potrdila vlada, poleg tega rušijo prvotni koncept, ki se mu je sledilo tudi ves čas tekom usklajevanj: »Zakonodajo smo ves čas pripravljali v smeri, da bomo varnost in energetsko učinkovitost objektov dokazovali po izdanem gradbenem dovoljenju v projektu za izvedbo (PZI), v projektu za gradbeno dovoljenje (PGD) in gradbenem dovoljenju pa bodo pomembni le lokacijski vidiki, torej umeščenost objekta v prostor, njegova priključitev na infrastrukturo, vplivi na okolje. Po sedanjem predlogu pa bo treba varnost in energetsko učinkovitost objektov dokazovati že v PGD, pri čemer zakon med gradnjo dopušča znatne spremembe brez kakršnih koli dokazil (izračunov, risb, načrtov). In to določilo, vneseno v zadnjem trenutku, je sprožilo plaz neusklajenosti, nedoslednosti in neumnosti.« IZS v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) pripravlja predlog ustreznega pravilnika o projektni dokumentaciji. Predlogu zakona priloženi osnutek pravilnika po besedah Barbare Škraba Flis spreminja dobro delujoč in uveljavljen sistem, predvsem pa je za naše okolje popolnoma neprimeren in neuporaben.

Tudi Angelo Žigon, generalni direktor in član uprave projektivnega podjetja ELEA iC iz Ljubljane, ki zaposluje deset arhitektov in 35 inženirjev, opozarja: »Nekatere predlagane rešitve so dobre in se z njimi strinjamo, nekatere pa so zelo slabe, nepremišljene in bodo v gradbeništvu povzročile cel kup novih težav. Med drugim lahko pričakujemo zastoj pri izdaji gradbenih dovoljenj in posledično veliko gospodarsko škodo.«

Angelo Žigon, generalni direktor in član uprave projektivnega podjetja ELEA iC iz Ljubljane.

Generalne pripombe IZS na predloge ZUREP-2, GZ in ZPAI so objavljene  tukaj.

Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 20. leti, združuje 7000 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, revidenti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki s pooblastilom izvaja licenciranje inženirjev v postopku graditve – ima 11 pooblastil po zakonih o graditvi objektov in geodetski dejavnosti. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.

Fotografije: Barbara Reya

Več informacij:

Petra Kavčič, Inženirska zbornica Slovenije

Telefon: 01 547 33 37; e-pošti: petra.kavčič@izs.si,  izsping@izspong.si

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil

Telefona: 01 547 65 18, 041 812 669; e-pošta: