Topmenu
Sporočila za medije
Prejemnika nagrade Jožefa Mraka za inovativnost sta Bruno Dujič in Marjan Pipenbaher
V Ljubljani se danes zaključuje prvi Svetovni gradbeni forum, na katerem se je zbralo več kot 700 udeležencev iz 51 različnih držav. Na srečanju z naslovom »Odpornost stavb in infrastrukture«, so strokovnjaki z vsega sveta razpravljali o delu inženirjev in gradbenikov in naprednih rešitvah za doseganje trajnostnih ciljev Združenih narodov. Na forumu je bila potrjena Ljubljanska deklaracija z vizijo razvoja gradbenega sektorja do 2030, Inženirska zbornica Slovenije pa je podelila tudi dve nagradi Jožefa Mraka za inovativnost pri graditvi objektov 2019.
Od leve proti desni: mag. Črtomir Remec, dr. Bruno Dujič, Marjan Pipenbaher, Gonk Ke in Marwan Abdelhamid.
Prvi prejemnik prestižne nagrade je gradbeni inženir in projektant mostov Marjan Pipenbaher. »V natečaju smo iskali najbolj inovativne projektantske, tehnološke, izvedbene rešitve in inovativen postopek pri izgradnji objekta. Projekt gradnje mostu na polotok Pelješac Marjana Pipenbaherja je v svetovnem merilu prepoznan kot primer odlične in inovativne inženirske prakse. Prav tako se bo po vseh mednarodnih merilih in strokovnih kriterijih uvrščal med pet največjih ter projektantsko in tehnološko najzahtevnejših, ob tem pa tudi najatraktivnejših mostov v Evropi, zgrajenih v tem stoletju,« je o nagrajencu in razlogih za izbor povedal Črtomir Remec, predsednik Inženirske Zbornice Slovenije (IZS), ki je Svetovni gradbeni forum organizirala skupaj s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG UL) in Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO).
Nagrado za inovativnost pri graditvi objektov je prejel tudi inovator in podjetnik dr. Bruno Dujič. »Dr. Bruno Dujič je nagrado prejel za razvoj inovativnih postopkov pri celovitih prenovah, rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječih objektov ter realizacijo inovativne projektantske in tehnološke rešitve z uporabo veliko panelnega sistema iz križno lepljenih lesenih ploskovnih elementov XLAM pri nadgradnji hotela Terme v Čatežu. S svojim inženirskim pristopom pri projektiranju nadgradnje hotela je izkazal inovativno rešitev, ki je omogočila nadgradnjo kljub upoštevanju zahtevnih robnih pogojev. Hkrati je inovativni postopek omogočil zelo kratek čas izvedbe, dela so potekala manj kot mesec dni, kar je v turizmu izjemnega pomena,« je odločitev, da nagrado Jožeta Mraka za inovativnost podelijo dr. Brunu Dujiču utemeljil mag. Črtomir Remec.
Ob zaključku Svetovnega gradbenega foruma je bila potrjena tudi Ljubljanska deklaracija z vizijo razvoja gradbenega sektorja do 2030. »Dopolnili smo jo z zaključki posameznih sekcij Svetovnega gradbenega foruma. Naš cilj je, da kljub grozečim klimatskim spremembam zagotovimo bolj odporno gradnjo na osnovi novih vedenj in tehnologij,« je o sklepih deklaracije povedal dekan FGG UL prof. dr. Matjaž Mikoš.
Potrditev in podpis Ljubljanske deklaracije, prof. dr. Matjaž Mikoš (UL FGG), prof. Gong Ke (WFEO) in mag. Črtomir Remec (IZS).
V dodatno pomoč pri dopolnjevanju deklaracije in uveljavljanju ugotovitev in zaključkov foruma, sta IZS in FGG UL pomagala tudi soorganizator foruma WFEO in pokrovitelj UNESCO, ki imata v svetovnem merilu veliko veljavo in ugled. »Glavni sklepi Ljubljanske deklaracije so, da več kot 7,5 milijarde prebivalcev tega planeta potrebuje domove, delovna mesta, čisto vodo, sanitarije, zgradbe in infrastrukturo, ki so varni in delujoči kadarkoli. Eden od sklepov je tudi, da bomo morali, če želimo pridelati dovolj hrane za vse, vlagati v namakanje in druge podporne sisteme za kmetijstvo. Tretji sklep je, da podnebne spremembe zahtevajo ukrepe za prilagajanje toplejšemu in bolj nestanovitnemu podnebju ter ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Kot zadnjega pa bi izpostavil, da staranje prebivalstva, zlasti na zahodu, ustvarja nove zahteve za stanovanjsko in prometno infrastrukturo,« je povzel mag. Črtomir Remec, prof. dr. Matjaž Mikoš pa je ob tem še dodal: »Inženirji in gradbeniki se zavedamo, da je naša vloga pri uresničevanju omenjenih ciljev velika, zato se nameravamo reševanja izzivov lotiti z vso vnemo.«
Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 22 leti, združuje več kot 7.000 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki izvaja več javnih pooblastil, med drugim licenciranje pooblaščenih inženirjev in vodij del v postopku graditve. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je fakulteta s tradicijo, ki pod svojo streho združuje 3 oddelke in 12 študijskih programov na vseh treh stopnjah, ki niso le tehniško naravnani, temveč vključujejo tudi prvine naravoslovnih in družboslovnih strok. Prednosti UL FGG, ki so zgrajene na stoletni tradiciji, temeljijo na inter-disciplinarnosti, povezovanju in deljenju znanj z drugimi, tako v domačem kot mednarodnem okolju. S povezovanjem raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela svoje študente pripravljajo na družbeno izredno pomembno in odgovorno delo, ki jih čaka po zaključku študija. Vsebinsko je dejavnost UL FGG razdeljena na osem področij, uresničuje pa se v 21 pedagoško-raziskovalnih enotah, 2 laboratorijih in 3 inštitutih. Letos UL FGG obeležuje 100 let delovanja, saj je bila leta 1919 v okviru Univerze v Ljubljani ustanovljena Tehniška fakulteta, ki je predhodnica UL FGG.
Svetovni gradbeni forum (WCF) bo letos aprila potekal v Ljubljani v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije in ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, kar sovpada s stoletnico njune ustanovitve. Gradbenega foruma so se udeležili projektanti, izvajalci, proizvajalci, investitorji, upravniki, raziskovalci, profesorji in študenti, politiki ter zastopniki javne uprave. To je po letu 2012 in 2017 že tretji takšen dogodek, ki ga organizirajo v Sloveniji. Tokrat se ga je udeležilo več kot 700 inženirjev, gospodarstvenikov in raziskovalcev iz 51. držav.
Jožef Mrak je bil slovenski zemljemerec in kartograf iz Idrije. V zgodovino se je zapisal kot vrhunski strokovnjak za merjenje jam, geodet, kartograf, predavatelj na strokovnih šolah, slikar in graditelj »slovenskih piramid« - mogočnih klavž na Idrijci in Belci. Bil je vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov rudnika živega srebra in 1744 zemljevid Idrije. Mapiral je rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem. Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v Banski Štavnici (Slovaška) ter klavže (Brusove klavže in Putrihove klavže na Belci, Klavže na Idrijci in Smrečne klavže na Zali), po letu 1750 pa trasiral cesti Idrija-Godovič in Eisenetz-Trofaich (Avstrija).
Več informacij:
Petra Kavčič, Inženirska zbornica Slovenije
telefon: 01 547 33 37; e-pošta: petra.kavcic@izs.si, izs@izs.si
Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil
telefona: 01 547 65 18, 041 812 669; e-pošta: info@jernejcic.si