Topmenu

Sporočila za medije

18.05.10

SPOROČILO ZA JAVNOST

Slovensko gradbeništvo nujno potrebuje novo vizijo

Naslov: Do leta 2012 moramo dvigniti delež zelenih javnih naročil do 50%

Podnaslov: Zeleno javno naročanje predstavlja velik premik v razmišljanju javnega sektorja

Brdo pri Kranju, 18. maj – Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je na Brdu pri Kranju pripravila konferenco Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila. Na njej so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor RS, IZS, GZS, ZAPS, ZAG in GI ZRMK predstavili svoje poglede na usmeritve ter smernice trajnostnega gradbeništva in zelenih javnih naročil v Sloveniji. » Slovensko gradbeništvo nujno potrebuje novo vizijo, ki bo temeljila na trajnostnem razvoju in bo usklajena s cilji Evropske gradbene tehnološke platforme. Lani smo sprejeli evropske usmeritve zelenega gospodarstva, v katerih smo se zavezali, da bomo do leta 2012 dvignili delež zelenih javnih naročil do 50%. Zavedati pa se je potrebno, da je kar 40% le-teh vezanih na področje graditve. Brez sodelovanja gradbeništva bo torej težko izpolniti okoljske cilje in usmeritve EU,« je povedal predsednik IZS, mag. Črtomir Remec. S konferenco želi IZS določiti kriterije za definicijo trajnostne gradnje in njen pomen za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev 20-20-20. V okviru usmerjene diskusije pa izoblikovati izhodišča za pripravo priročnika za trajnostno graditev s primeri dobrih praks.

Finančna in posledično gospodarska kriza sta pustili hude posledice v celotnem gradbenem sektorju EU. Težave niso zaobšle niti Slovenije, kjer je situacija še nekoliko slabša kot drugod. »Osebno menim, da je izvirni greh sedanjih težav slovenskega gradbeništva v kriteriju najnižje cene pri javnih naročilih. Namesto, da bi bili vsi udeleženci v procesu graditve zainteresirani za iskanje najboljših rešitev, so izvajalci samo čakali na priložnosti za dodatna dela. Bistveno premalo pozornosti se je zaradi nekonkurenčnih razpisnih pogojev posvečalo tudi raziskavam in razvoju, tako da imamo danes le malo gradbenih in projektivnih podjetij, ki lahko uspešno nastopajo na tujih, bolj zahtevnih trgih«, je dodal predsednik IZS.

Gradbena zakonodaja, podzakonski akti in pravilniki so daleč od tistega, kar bi si stroka in drugi uporabniki želeli, vendar tudi prehitre spremembe brez analize obstoječega stanja niso koristne. »Na področju javnih gradenj bo potrebno v Sloveniji v kratkem marsikaj spremeniti in zelena naročila so priložnost, da začnemo z novo prakso ekonomične, kakovostne in okolju prijazne gradnje. Sodelovanje arhitekturne, gospodarske in inženirske zbornice ter obeh vodilnih gradbenih inštitutov pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor dokazuje skupno voljo za spremembe in prinaša neomejene razvojne in poslovne izzive za številna gradbena in projektivna podjetja,« še dopolnjuje Remec.

Gradnje imajo v segmentu javnega naročanja večjih vrednosti pomembno vlogo, saj je bil leta 2007 delež števila naročil v tem sektorju 12,84 %, med javnimi naročili večjih vrednosti pa je delež znašal 28,80 %. Prav zato je v Sloveniji v pripravi Uredba o zelenem javnem naročanju, ki bo opredelila zavezance za njeno izvajanje in predpisala temeljne okoljske zahteve, ki jih bodo morali izpolnjevati zavezanci. Predpisan bo tudi način njihovega vključevanja v razpisno dokumentacijo, tudi na področju gradenj, ki bodo med drugim vključevale zahteve za usposobljenost izvajalcev, energetsko učinkovitost, uporabo določenih materialov in sistemov za varčno rabo vode. Posredno bo tako urejeno javno naročanje vplivalo tudi na spodbujanje inovaciji na področju razvoja okoljsko manj obremenjujočih izdelkov, storitev, gradenj tehnoloških procesov in poslovnih modelov.

»Zeleno javno naročanje, kot ga uvajamo sedaj, predstavlja velik premik v razmišljanju javnega sektorja, ki na tem mestu mora prevzeti vodilno vlogo in nalogo. Vendar zeleno javno naročanje predstavlja šele prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naročanju, kjer bodo odločitve temeljile na usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter na širši družbeni sprejemljivosti. Dolgoročno gledano je ta pot edina sprejemljiva,« je povedal minister za okolje in prostor, prof.dr. Roko Žarnić. Po mnenju ministra je zato treba podpreti uvajanje metod okoljskega vrednotenja gradbenih proizvodov in stavb ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja vseživljenjskih stroškov stavb (LCC). »Oboje je potrebni pogoj za zanesljivo podporo trajnostnemu graditeljstvu. Javni sklad za upravljanje z nepremičninami je odlična priložnost za vzpostavitev potrebnih evidenc o stanju, ravnanju in LCC stroških, in ne nazadnje za vzpostavitev učinkovitega gospodarjenja z javnim stavbnim fondom,« je še dodal minister Žarnić.

Učinkovita raba energije, izraba obnovljivih virov za lastno proizvodnjo in pokrivanje energetske porabe zgradb, zahtevata strokoven pristop že v fazi izdelave investicijske in projektne dokumentacije. »Brez sodobnih tehnoloških rešitev in kakovostne projektne dokumentacije pričakovanih rezultatov zmanjšanja porabe energije ni možno doseči. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika inženirskih storitev se v praksi pojavlja problem izbire ponudnika na osnovi najnižje cene. Naročniki v javnem sektorju nimajo dovolj usposobljenih kadrov za pripravo razpisov še posebej za pripravo kriterijev za izbiro ponudnika, zato se v praksi odločajo za kriterij najnižje cene. Posledice takšne izbire so slabi projekti, nedoseganje načrtovanih parametrov, povišanje cene in prekoračitev rokov,« je povedal direktor Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring pri GZS mag. Vekoslav Korošec. V svetu že vrsto let uporabljajo sodobne metode vrednotenja inženirskih storitev na osnovi kakovosti in cene Quality Best Selection (QBS in QCBS).

Konferenco Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila organizira IZS pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS in v sodelovanju z GZS, ZAPS, ZAG in GI ZRKM. Cilj konference je skozi različne vsebine vabljenih predavanj o zmanjšanju vplivov na okolje, izkoriščanju naravnih danosti, upoštevanju celotnega življenjskega kroga, učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, odločanju na osnovi kakovosti in cene, ki jim bo sledila še vodena diskusija, izoblikovati izhodišča za pripravo priročnika za trajnostno graditev s primeri dobrih praks. Graditev je kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva jasne kriterije za doseganje pravil zelenega javnega naročanja. Samo opiranje na “eko” materiale ne bo prineslo dolgoročnih rezultatov, kar že kaže primer vpliva pridelave biogoriva iz oljne repice na cene hrane. Podobno bi se lahko zgodilo z obvezno uporabo lesa za gradbene konstrukcije, kjer sta poleg lokalnih klimatskih klimatskih pogojev in arhitekturnih značilnosti zelo pomembna izvor in poraba energije za transport. V sklopu konference je bil izdan zbornik Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila – razvojne in poslovne priložnosti, kjer so zbrani vsi referati nastopajočih predavateljev.

Razlagalno gradivo (336 KB)