Priročniki Publikacije  

SISTEM PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ PO 20. OKTOBRU 2007

 

Generalna sekretarka IZS

mag. Barbara Škraba, univ.dipl.inž.grad.

 

Predstavljamo vam sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki bo stopil v veljavo 20. 10. 2007 in razloge za sprejetje tega sistema v obliki EU direktive.

Direktiva predstavlja zagotovilo, da bodo imele osebe, ki so pridobile svoje poklicne kvalifikacije v eni državi članici, dostop do istega poklica in da ga bodo opravljale v drugi državi članici EU z enakimi pravicami.

 

TRENUTNO STANJE

Trenutno potekajo v EU postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij ob uporabi petnajstih splošnih in sektorskih direktiv. Priznavanje poklicnih kvalifikacij inženirjev poteka ob upoštevanju določil splošne direktive, arhitektov pa na podlagi sektorske direktive. Upravljanje različnih sistemov priznavanja poklicnih kvalifikacij pa se je v praksi izkazalo za nerodno in zapleteno, zato je EU komisija pred leti pričela z iskanjem ustreznejše rešitve.

 

SPREJEM DIREKTIVE IN PRENOS V ZAKONODAJE DRŽAV ČLANIC

EU direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij 2005/36/ES je bila sprejeta 7. 9. 2005. Države članice EU so po določilih direktive dolžne sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z direktivo, najpozneje do 20. 10. 2007. Z 20. 10. 2007 bo tako posledično prenehala veljavnost petnajstim področnim EU direktivam s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki sicer veljajo danes.

 

PREHAJANJE KVALIFICIRANIH LJUDI MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

Direktiva daje oz. predstavlja zagotovilo, da bodo imele osebe, ki so pridobile svoje poklicne kvalifikacije v eni državi članici, dostop do istega poklica in da ga bodo opravljale v drugi državi članici z enakimi pravicami, kot jih imajo državljani te države, pri čemer pa je migrant obvezan izpolniti vse nediskriminatorne pogoje za opravljanje poklica, ki jih lahko določi ta država članica, če so objektivno upravičeni in sorazmerni.

 

MINIMALNA POTREBNA RAVEN KVALIFIKACIJ IN POKLICNA PRAVILA

Države članice so za inženirske poklice ohranile pravico, da določijo minimalno raven kvalifikacij, potrebno za zagotovitev kakovosti storitev, ki se opravljajo na njihovem ozemlju. Vendar pa ne smejo zahtevati, da državljan države članice pridobi kvalifikacije, ki jih na splošno določajo le za diplome, podeljene v nacionalnem sistemu izobraževanja, če je taka oseba že pridobila vse ali del teh kvalifikacij v drugi državi članici. Zato mora vsaka država gostiteljica, kjer je poklic reguliran, upoštevati kvalifikacije, pridobljene v drugi državi članici, ter oceniti, ali ustrezajo zahtevanim kvalifikacijam. Države gostiteljice lahko za osebo, ki na ozemlju države gostiteljice opravlja poklic, uporabijo posebne zahteve glede uporabe poklicnih pravil, upravičenih s splošnim interesom, saj ni namen direktive, da posega v upravičen interes države članice, da prepreči izogibanje uporabi nacionalnega prava na področju poklicev. Omenjena pravila se na primer nanašajo na organizacijo poklica, poklicne standarde, vključno s tistimi o etiki, nadzoru in odgovornosti.

 

NACIONALNE SHEME IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJ ZBRANE V RAZLIČNE STOPNJE

Različne nacionalne sheme izobraževanja in usposabljanj so v direktivi zbrane v različne stopnje (ravni). Te stopnje, vzpostavljene zgolj za namen delovanja sistema, nimajo nobenega vpliva na nacionalne strukture izobraževanja in usposabljanja niti na pristojnosti držav članic na tem področju.

Po eni strani presenetljiv in drugi zaskrbljujoč je mehanizem priznavanja, ki je bil vzpostavljen že z dvema sedaj veljavnima direktivama, po katerem imajo imetniki diplom, ki dokazujejo uspešno dokončanje usposabljanj na stopnji, ki presega srednjo stopnjo in traja vsaj eno leto, pravico do dostopa do reguliranih poklicev v državi članici, v kateri je tak dostop omogočen na podlagi diplome, ki dokazuje uspešno dokončanje štiriletnega visokošolskega ali univerzitetnega študija, ne glede na to, v katero stopnjo ta diploma spada v državi članici gostiteljici. Nasprotno pa je v primerih, ko je dostop do reguliranih poklicev pogojen z uspešnim dokončanjem visokošolskega ali univerzitetnega študija, ki traja več kot štiri leta, ta dostop omogočen le imenikom diplom, ki dokazujejo uspešno dokončanje visokošolskega ali univerzitetnega študija, ki traja najmanj tri leta.

 

DOPOLNILNI UKREP

V primeru, da minimalni pogoji usposobljenosti za dostop do poklica, niso usklajeni, lahko države članice gostiteljice uvedejo dopolnilni ukrep. Ta ukrep mora biti sorazmeren in mora zlasti upoštevati prosilčeve poklicne izkušnje. Z zahtevo, naj migrant izbere preizkus poklicne usposobljenosti ali prilagoditveno obdobje, se zagotovi ustrezne varovalne ukrepe glede njegove ravni kvalifikacij, tako da mora država članica gostiteljica kakršnokoli odstopanje od te izbire vedno utemeljiti z nujno zahtevo, ki je v splošnem interesu.

 

EU PLATFORME

Različna poklicna združenja in organizacije ali države imajo možnost, da z namenom opustitve dopolnilnih ukrepov predlagajo skupna izhodišča na evropski ravni, s katerimi bi spodbudili prost pretok strokovnjakov in ob tem zagotovili ustrezno raven kvalifikacij. Poklicna združenja, ki lahko predložijo skupna izhodišča za tako imenovane EU platforme, morajo biti zastopana na nacionalni in evropski ravni. Skupno izhodišče mora vsebovati sklop meril, ki omogoča uskladitev vseh pomembnih razlik, ugotovljenih v zahtevah usposobljenosti v vsaj dveh tretjinah držav članic, vključno z vsemi državami članicami, ki regulirajo ta poklic.

 

POKLICNE IZKAZNICE

Direktiva predvideva uvedbo poklicnih izkaznic na evropski ravni s strani poklicnih združenj ali organizacij, ki bodo olajšale mobilnost strokovnjakov predvsem preko pospešene izmenjave podatkov med državo gostiteljico in državo članico izvora.

 

KONTAKTNE TOČKE

Ustanovljena bo mreža kontaktnih točk z nalogo zagotoviti podatke in pomagati državljanom držav članic, s čimer bo zagotovljen pregleden sistem priznavanja.

 

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Ker je vseživljenjsko učenje glede na hitrost tehnoloških sprememb in znanstvenega napredka posebej pomembno za številne poklice, morajo države članice zato sprejeti podrobne ureditve, ki bodo zagotovile, da bodo strokovnjaki z ustreznim stalnim usposabljanjem sledili tehničnemu in znanstvenemu napredku.

 

SVOBODNI POKLICI

V kolikor so svobodni poklici v državi članici regulirani, velja direktiva tudi za

svobodne poklice, ki so v skladu z direktivo o poklicih, ki jih na podlagi zadevnih poklicnih kvalifikacij osebno, odgovorno in v poklicno neodvisni vlogi opravljajo osebe, ki izvajajo intelektualne in konceptualne storitve v interesu stranke in javnosti. Izvajanje poklica v državi članici je lahko skladno z Evropsko pogodbo predmet določenih pravnih omejitev na podlagi nacionalne zakonodaje in drugih predpisov, ki jih v tem okviru samostojno določijo posamezna predstavništva poklica, ki zagotavljajo in razvijajo profesionalnost in kakovost storitve ter zaupnost odnosov s stranko.

 

UPORABA POKLICNIH NAZIVOV IN ZNANJE JEZIKOV

V državi članici gostiteljici morajo državljani drugih držav članic uporabljati poklicni naziv države članice gostiteljice, ki ustreza temu poklicu v tej državi članici ter tudi kakršnekoli kratice, povezane s tem nazivom. Kadar v državi članici poklic regulira združenje ali organizacija, ne smejo državljani drugih držav članic uporabljati poklicnega naziva, ki ga izda to združenje ali organizacija, če ne predložijo dokaza, da so člani tega združenja ali organizacije. Osebe, ki se jim priznajo poklicne kvalifikacije, morajo znati jezike, potrebne za opravljanje poklica v državi članici gostiteljici.

 

UPORABA STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH NASLOVOV

Državljani držav članic imajo v državi članici gostiteljici pravico do uporabe strokovnih in znanstvenih naslovov, podeljenih v državi članici izvora, in po možnosti okrajšav v jeziku te države članice. Država članica gostiteljica lahko zahteva, da temu naslovu sledi ime in naslov ustanove ali komisije, ki je naslov podelila. Če bi lahko prišlo do zamenjave strokovnega in znanstvenega naslova države članice izvora z naslovom v državi članici gostiteljici, ki v tej državi zahteva dodatno usposabljanje, ki ga oseba ni opravila, lahko država članica gostiteljica odredi, da mora oseba svoj strokovni ali znanstveni naslov iz države članice izvora uporabljati v ustrezni obliki, ki jo določi država članica gostiteljica.

 

DISCIPLINSKI UKREPI IN KAZENSKE SANKCIJE

Pristojni organi države članice gostiteljice in države članice izvora si ob spoštovanju zakonodaje o varovanju osebnih podatkov, izmenjujejo podatke o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali o kakršnih koli drugih resnih in posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na opravljanje dejavnosti po direktivi.