Priročniki Publikacije  

PREDSTAVLJAMO SMERNICO ZA NAROČILA JAVNIH GRADENJ

Javna naročila in vodenje javnih investicij

 

V zelenem okolju Konferenčnega centra Brdo pri Kranju je maja lani potekala konferenca Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila, ki smo jo organizirali pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK.

 

Osnovni cilj konference na Brdu je bil skozi različne vsebine vabljenih predavanj o zmanjšanju vplivov na okolje, izkoriščanju naravnih danosti, upoštevanju celotnega življenjskega kroga, učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, izbiri izvajalcev na osnovi kakovosti in cene, ki jim je sledila vodena diskusija, izoblikovati izhodišča za pripravo smernic trajnostne gradnje.

 

Med zaključke konference sodita tudi naslednji dve ugotovitvi: 

• Zeleno javno naročanje je šele prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naročanju, kjer bodo odločitve temeljile na usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter na širši družbeni sprejemljivosti. Dolgoročno gledano je ta pot edina sprejemljiva. V načrtovanje objektov je potrebno uvesti metode okoljskega vrednotenja gradbenih proizvodov in stavb ter vzpostaviti sistematično spremljanje vseživljenjskih stroškov stavb. Oboje je namreč potreben pogoj za zanesljivo podporo trajnostnemu graditeljstvu.
• Velik neizrabljen potencial obstoji na strani javnih investitorjev, ki bi lahko s svojo večjo strokovnostjo in boljšo organiziranostjo vodenja postopkov, močno pripomogli h kakovostnejši in cenejši gradnji ter uporabi javnih objektov. Na področju javnih gradenj bo potrebno v Sloveniji v kratkem marsikaj spremeniti in javna naročila so priložnost, da začnemo z novo prakso ekonomične, kakovostne in okolju prijazne gradnje.

 

Sodelovanje inženirske, arhitekturne in gospodarske zbornice ter obeh vodilnih gradbenih inštitutov se je nadaljevalo tudi po konferenci. Enega izmed rezultatov nadaljnjih aktivnosti predstavlja tudi pričujoča smernica za naročila javnih gradenj, ki skupaj z drugimi aktivnostmi dokazuje skupno voljo za spremembe in prinaša razvojne izzive za javne investitorje ter številna gradbena, projektivna in inženiring podjetja.

 

Finančna in posledično gospodarska kriza sta pustili hude posledice v EU gradbenem sektorju, situacija v Sloveniji pa je še občutno slabša in ima tudi še dodatne vzroke. Izvirni greh sedanjih težav slovenskega gradbeništva, med katerega prištevamo tudi projektiranje, nadzor nad gradnjo in tehnično svetovanje, je tudi v kriteriju najnižje cene, kot sedaj edinemu merilu pri izboru izvajalca pri javnih naročilih. Namesto, da bi bili vsi udeleženci v procesu graditve (investitorji, projektanti, izvajalci, svetovalni inženirji) zainteresirani za iskanje najboljših rešitev, so izvajalci samo čakali na priložnosti za dodatna dela. Bistveno premalo pozornosti se je zaradi nekonkurenčnih razpisnih pogojev posvečalo tudi raziskavam in razvoju, tako da imamo danes vse manj gradbenih, projektivnih in inženiring podjetij, ki lahko uspešno nastopajo na domačem in tujih, bolj zahtevnih trgih.

 

V javno odmevnih primerih slabih oziroma slabo vodenih javnih gradenj, v katerih so bile upravičene in neupravičene kritike praviloma naslovljene na vse udeležence v procesu graditve, smo zaznali nekaj bistvenih težav, ki jih je potrebno v interesu države po kakovostnejši in cenejši gradnji javnih objektov brez dvoma nujno potrebno odpraviti:

• neodgovorno vodenje investicij s strani javnih naročnikov, pogosto zaradi strokovno pomanjkljivo usposobljenih ljudi, ki jih vodijo in ki za svoje napake nikoli in z ničemer ne odgovarjajo,
• zanemarjanje (velikega) pomena zgodnjih faz investicijskega procesa (projektna naloga, preučevanje variant, raziskave, projektiranje), ki so relativno poceni, se pa prav z njimi določa uspešnost ali neuspešnost investicije,
• odsotnost načrtovanja ob upoštevanju vidikov trajnostne gradnje in zelenega naročanja, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, ki privede najmanj do nemogočih pogojev bivanja oz. uporabe teh objektov ter do nepotrebno visokih stroškov v fazi uporabe in vzdrževanja teh objektov,
• spreminjanje projektne naloge in projektne dokumentacije v času gradnje, ki rezultira v nekakovostnih, večkrat tudi nefunkcionalnih objektih, nedvomno pa podaljša in podraži gradnjo,
• neprimernost izbora izvajalca intelektualnih storitev (svetovanje, projektiranje, revidiranje, nadzor) na podlagi enega samega kriterija, t.j. najnižje cene, ki v praksi pomeni pridobitev nerealnih ponudb (zahtevki za anekse) ali vsebinsko pomanjkljivih in strokovno slabih izdelkov oz. storitev, ker premalo denarja pomeni premalo časa za to, da bi lahko izvajalec opravil storitev kakovostno,
• pogosto slabo pripravljena dokumentacija za razpis, tako s tehničnega kot pravnega vidika, ki privede do izgradnje nepopolnega, nekakovostnega objekta in podražitve gradnje,
• angažiranje strokovno nezadostno usposobljenega nadzora med gradnjo, ki skupaj s kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov in kakovosti same gradnje predstavlja pomemben segment v procesu gradnje, s končnim ciljem zagotoviti kakovostno, funkcionalno in trajno gradnjo, ki bo prispevala k trajnostno grajenemu okolju, v okviru predvidenih rokov in finančnih sredstev.

 

V smernici investitorjem svetujemo, kako naj:

• načrtuje in vodi investicijo,
• pripravlja projektno nalogo in določa kakovost izdelave projektne dokumentacije ter strokovnih podlag,
• pripravlja razpisne pogoje in merila za vrednotenje ponudb, s katerimi bo lahko izbral najugodnejšega in ne najcenejšega izvajalca intelektualnih storitev (projektiranje, revidiranje, svetovalni inženiring, nadzor med gradnjo),
• zagotavlja kakovost v času gradnje ter ravna v določenih primerih.

 

Investitorje v besedilu napotujemo tudi večje število uporabnih pripomočkov (metode, merila, kriteriji, vidiki, opomnik, navodila, priporočila, potrdila, obrazci, vzorčne pogodbe, …), ki smo jih izdelali v organizacijah, ki smo pripravile to smernico.

 

Prepričani smo, da je mogoče ob uporabi te smernice načrtovati in graditi visoko kakovostne objekte z dolgo življenjsko dobo in čim nižjimi stroški v življenjski dobi objekta, kar je brez dvoma v interesu javnosti, naročnikov in stroke.

 

Smernica bo skupaj s prilogami od 29. marca, ko bo predstavljena na okrogli mizi na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra v Gornji Radgoni, objavljena na spletnih portalih IZS ( www.izs.si), ZAPS ( www.zaps.si), GZS ( www.gzs.si), GI ZRMK ( www.gi-zrmk.si) in ZAG ( www.zag.si).