Priročniki Publikacije  

NAVODILA O PODROBNEJŠI VSEBINI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Kakovost projektne dokumentacije

 

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.
Predsednik komisije za sistemske zakone

 

Že pri pripravi novega Pravilnika o projektni dokumentaciji v letu 2008 je bilo jasno, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), kot pripravljavec Pravilnika, nima namena Pravilnika razširjati s tehničnimi vsebinami. Tako je po objavi in uveljavitvi Pravilnika ostala praznina, ki smo jo uporabniki čutili že v obdobju starega pravilnika, in smo jo delno zapolnili z izdajo Navodil IZS na zgoščenki. Ta Navodila so pojasnjevala predvsem, kako se projekt oblikuje skladno s Pravilnikom, saj je bilo kar precej novosti in dilem, niso pa obravnavala same vsebine projektne dokumentacije.

 

Po izidu novega Pravilnika v letu 2008 smo se odločili, da vrzel zapolnimo z izdajo priročnika za izdelavo projektne dokumentacije. Že prve razprave v Komisiji za sistemske zakone, ki je sprejela obvezo za pripravo tega priročnika, so pokazale, da si pod tem naslovom člani komisije predstavljajo različne vsebine. Tako so bile evidentirane ideje, da le popravimo in dopolnimo stara Navodila, torej, da se posvetimo le formalnemu in oblikovalskemu delu projektne dokumentacije, kot tudi da izdelamo priročnika, ki bi zelo natančno opredeljeval vsebino posameznih načrtov za posamezne tipične objekte. V komisiji smo se nazadnje odločili za drugi, ambicioznejši obseg, ki bi v enem delu zajel splošne zahteve, v drugem delu pa bi se posvetili vsebini posameznih načrtov.

 

Že takoj pa smo ugotovili, da bo tak priročnik imel smisel le, če ge pripravimo skupaj z arhitekti. Tako smo pri izdelavi Priročnika uspešno sodelovali z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

 

Po dobrem letu dela smo izdelali “Priročnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije”. Če pogledamo nekoliko nazaj, ne moremo mimo tega, da smo si predstavljali, da bo šlo hitreje, da bo manj problemov z usklajevanjem različnih stališč, da bomo z MOP aktivneje sodelovali. Samo v uvodnem delu smo v letu dni, zaradi spremenjene ali nove zakonodaje, izvedli štiri obsežne dopolnitve in popravke. Zato se moramo v tem prispevku na kratko ozreti tudi na dileme, ki so nas spremljale pri delu.

 

Mnogokrat smo bili v resni dilemi: “Koliko s Priročnikom popravljati nekatere neustrezne rešitve v Pravilniku?”. Precej članov komisije je s svojimi predlogi šlo tudi v to smer. Edina smiselna odločitev pa je bila, da se držimo trenutno veljavnih zakonskih določil, kot minimalnih zahtev, da pa predlagamo in priporočamo nekatere dodatke. Prav zaradi tega smo osnutek Priročnika poslali v pregled in mnenje na MOP, ki nam je potrdil našo tezo. Še več, predlagal nam je vidno ločitev podrobnejše vsebine, tudi komentarjev in razlag, ki so znotraj določil Pravilnika, od priporočil, ki večinoma dajejo več, kot je zapisano v Pravilniku. Tega smo se v zadnji verziji tudi držali in Priročnik predelali.

 

Seveda pa smo imeli pred očmi tudi dejstvo, da bi zapisane razlage in dopolnila (znotraj določila Zakona o graditvi objektov in Pravilnika) morale postati obveza za naše člane. Zato smo ob zaključku dela delovni naslov “Priročnik” zamenjali z naslovom “Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije”. Ta “Navodila” bo obravnavala skupščina IZS na prvi naslednji seji. V kolikor jih bo sprejela, bodo postala obveza za člane IZS, ki pa se bodo o uporabi “priporočil” odločali sami ali skupaj z Naročnikom.

 

Kar nekaj dilem je bilo o sami zgradbi Navodil in o njegovi izdaji. Tako so sedaj Navodila sestavljena iz Uvodnega dela, ki je namenjen vsem vrstam objektov, in se nanaša na vso dokumentacijo, ki jo srečamo v investicijskem procesu, in dodatkov z vsebino projektne dokumentacije, vezane na tipične objekte. Tak način nam omogoča sukcesivno delo na dodatkih, kjer je za enkrat izdelana obširna priloga za “Stavbe”, v pripravi pa imamo še dele za Ceste, Železnice in Mostove. Zaradi lažjega sprotnega dopolnjevanja in spreminjanja (tudi kot posledica pripomb uporabnikov), smo se odločili, da Navodila izdamo in objavimo na spletni strani IZS in ne v tiskani obliki.

 

Precej dilem je bilo tudi o sami “tehnični vsebini” posameznih načrtov. Pri tem so se postavljale teze od “minimalističnega pristopa” do pretirano zahtevnih in vseobsegajočih vsebin. Razlike v mišljenjih so bile tako med strokami, kot znotraj posameznih strok. Ta del usklajevanja je bil zelo zahteven in dolgotrajen. Prevladala je odločitev, da z vsebinami določimo “minimalni nivo”, ki pa le daje zahtevano kvaliteto projektni dokumentaciji, in s tem pojasni tako projektantom kot naročnikom, kaj naj taka projektna dokumentacija vsebuje. V Navodilih smo podali mnoga “priporočila”, ki v vsebini dovoljujejo opcije v razširitvi vsebin, če se s tem strinja in jih plača Naročnik (npr. dileme o specifikacijah opreme in del, glede na to, da ni več Projekta za razpis, nadalje npr. kako zajeti vedno več sistemov pri električnih instalacijah stavb, kjer pa ima vsaka stavba specifičnosti in podobno).

 

V uvodnem delu so na kratko predstavljene vse vrste dokumentacij, ki jih sreča projektant. Podali smo njihov namen, kratko vsebino in medsebojno povezanost dokumentacije, ki se zahteva po različnih zakonih. Tak pristop se nam je zdel pomemben, saj je po vsebini enaka dokumentacija v različni zakonodaji lahko tudi različno imenovana. S tem smo poskušali podpreti tudi našo staro pripombo, da se nameni dokumentacije (npr. projektne) razširijo tudi na drugo zakonodajo, kjer se ta dokumentacija uporabi (n.pr. Investicijska dokumentacija, prostorska dokumentacija). Podane so povezave do posameznih predpisov, kar bo omogočalo projektantom enostavnejši vpogled v podrobnosti, ki ga bodo zanimale. Tako so pojasnjene vsebine projektne- (po ZGO-1), investicijske- (po Zakonu o javnih financah), razpisne- (po zakonodaji o javnem naročanju), prostorske- (po ZPNačrt), okoljske- (po zakonodaji s področja varovanja okolja), geodetske- (po zakonodaji s področja geodezije) in rudarske dokumentacije (po ZRud-1). Posebej smo opozorili tudi na varstvo pred požarom ter varstvo in zdravje pri uporabi, kot dve bistveni zahtevi, ki sta bili v dosedanji dokumentaciji nekoliko zanemarjeni. V tem uvodnem delu smo pojasnili tudi vsebine vodilne mape, opozorili na obvezne elaborate, ki jih moramo vključiti v projektno dokumentacijo ter podali priporočila vezana na oblikovanje in hrambo dokumentacije.

 

Drugi del Priročnika sestavljajo vsebine načrtov po posameznih tipičnih objektih. Tudi tukaj je bilo kar nekaj možnosti, kako tako vsebino smiselno urediti: ali po objektih, ali po strokah. Odločili smo se, da podobne objekte združimo v en sklop, saj je večina vsebin Načrtov iste stroke enaka ali zelo podobna. Tako je sedaj izdelan prvi sklop, ki je zajel “Stavbe”. Znotraj tega imamo delitev na vrste projektne dokumentacije in znotraj tega na vsebino posameznih načrtov. Tak način nam dovoljuje tudi opozorila na specifičnosti vsebin vodilne mape.

 

Popolna enotnost pa je v komisiji bila glede priporočila, da morajo imeti vse vrste projektne dokumentacije za stavbe, in to že od idejne zasnove (IDZ) naprej, vse vrste načrtov oziroma je le pri IDZ dovoljeno njihovo vsebino vključiti v Načrt arhitekture, vendar z jasno opredelitvijo, kdo je bil odgovorni projektant posamezne rešitve “določene stroke”. Že v IDZ se mora poleg arhitekture zasnovati zahteve vezane na priključke na infrastrukturo, osnove instalacij, požarno varstvo, gradbeno konstruk cijo in ostalo. Na enak način smo priporočili, da se tudi v PGD za enostanovanjsko stavbo izdelajo vsi potrebni načrti.

 

Zavedamo se, da bo tak obsežen projekt moral živeti in doživljati dopolnitve in spremembe, tako zaradi sprememb v zakonodaji, kot tudi odzivov iz prakse, ki jih pričakujemo. Pripravljalci navodil želimo in upamo, da bodo Navodila projektantom in investitorjem pomenila pripomoček, ki naj bi dvignil kvaliteto projektov in pripomogel tudi k ustreznemu vrednotenju našega dela.