Priročniki Publikacije  

Dobra inženirska praksa

 

Anton Šajna, univ.dipl.inž.grad.

Član MSG

 

Namen priročnika

 

Slovenski pravni red na področju graditve določa kot udeležence pri graditvi štiri subjekte; investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca, v primeru zahtevnih objektov pa še revidenta. Nadzoru daje naloge in odgovornosti, da nadzira skladnost gradnje s projektno dokumentacijo, soglasji in predpisi. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) nadzornika obravnava kot udeleženca pri graditvi z vidika zaščite javnega interesa in strokovne ter pravne zaščite investitorja.

 

Investitorji, projektanti, izvajalci, pa tudi nadzorniki sami si vloge, naloge in pristojnosti nadzora v praksi pogosto razlagajo različno, velikokrat v luči lastnih spoznanj, izkušenj in interesov. Doslej je bilo v literaturi o nadzoru napisanega le malo. Ni priporočil, kaj podrobneje naj odgovorni nadzornik dela in dodatnih pojasnil o njegovih pristojnostih in odgovornostih.

 

Namen priročnika o nadzoru pri gradnji je podrobneje opredeliti naloge, obveznosti in odgovornosti nadzornika do naročnika ter drugih udeležencev pri graditvi.

 

Vloga nadzornika in njegovo delo sta odvisna od težavnosti objekta. Bolj kot je objekt zahteven in kompleksen, večje so obveznosti in naloge nadzornika, njegovo delo je bolj zahtevno, znanje, ki je potrebno za vodenje nadzora, mora biti bolj kompleksno.

 

 

Vsebina

 

ZGO-1 predpisuje, da lahko delo odgovornega nadzornika opravljajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del po 45. oziroma 77. členu ZGO-1 ali izpolnjujejo pogoje po 230. členu ZGO-1. Za uspešno delo odgovornega nadzornika so potrebne projek-tantske in izvajalske izkušnje, potrebno pa je tudi poznavanje predpisov. Priporočljivo je, da ima odgovorni nadzornik že tudi izkušnje s področja nadzora. Tako odgovorni nadzornik veliko lažje in bolj kompetentno presoja, ali dela potekajo strokovno in v skladu z načrtom, zahtevanimi pogoji ter tako, da bo dosežen želen in optimalen učinek. Zakon predvideva tudi odgovornega nadzornika posameznih del, a tega ne obravnava podrobneje, kar je pomanjkljivost zakona. Pa tudi zahtevana izobrazba je pomanjkljivo opredeljena. Temu je v priročniku namenjeno nekaj pozornosti.

 

Če se naročnik odloči, da bo nadzornik opravljal le naloge, ki jih zahteva ZGO-1, kar pomeni minimalen obvezen obseg nadzora, potem bo moral sam naročnik opravljati vrsto strokovnih nalog, ki mu jih nalaga zakon. Če naročnik tega sam ne zna, nima ustreznega znanja in izkušenj ali tega ne zmore, je prav, da del ali vse te strokovne naloge poveri svetovalnemu inženirju ali za to usposobljenemu nadzorniku. V priročniku je tak pristop obravnavan kot dodatni nadzor.

 

Za delo nadzornika je pomembno poznavanje celotnega poteka investicijskega procesa, saj bo le tako lahko svoje delo pravilno umestil v ta proces. Predstavljen je celotni potek investicijskega procesa od ideje do uporabe objekta. Ob poteku investicije so predstavljeni dokumenti, ki jih je potrebno pridobiti, da je zagotovljena legalna in učinkovita gradnja in podani so možni izvajalci. Sam prikaz je posplošen. Za enostavnejše objekte, vsa opisana dejanja in opisana dokumentacija niso potrebni, v primeru zelo zahtevnih objektov, pa je potrebno izdelati poseben načrt poteka investicije. Za investicije javnih naročil je potek nekoliko drugačen in potrebne postopke in dokumente opredeljujejo za to ustrezni predpisi. IZS je izdala "Smernice za naročila javnih gradenj", ki podrobneje obravnavajo potek investicij javnih naročil, ki jih je priporočljivo upoštevati. Poglavje je informativno.

 

Predstavljeno je, kaj o nadzoru določa zakon, kaj drugi dokumenti. Predvsem kaj predpisuje Zakon o graditvi objektov (Gradbeni nadzor po ZGO-1), kako FIDIC obravnava delo in obveznosti ter pristojnosti nadzora (Nadzor po FIDIC) in kaj o nadzoru navajajo Posebne gradbene uzance (Nadzor po posebnih gradbenih uzancah). FIDIC in Posebne gradbene uzance se uporabljajo, če se tako dogovorijo pogodbene stranke ali pa, če ni na razpolago drugih pravnih razlag.

 

Za nemoten, obvladovan in nadziran potek gradnje je pomemben pravočasen in urejen vstop nadzornika v investicijski proces. Nadzornik naj vstopi v investicijski proces pravočasno, le tako bo svoje delo lahko opravil v zadovoljstvo vseh udeležencev pri graditvi. Predvsem pa bo tako svoje delo lahko opravil v zadovoljstvo naročnika. Možnih vlog nadzornika je več. Nadzor, kot ga zahteva ZGO-1, omogoča nadzor nad izvajanjem del skladno s projektno dokumentacijo, predpisi in soglasji ter gradbenim dovoljenjem. Pogosto pa naročnik potrebuje dodatno strokovno podporo. To lahko dobi s tem, da nadzor vključi v inženiring pogodbo ali sklene pogodbo za dodatni nadzor. Za izbor ustreznega nadzornika, le-ta potrebuje vse pomembne informacije. Tako bo naročniku tudi pripravil ustrezno ponudbo in z njim sklenil primerno pogodbo.

 

Priročnik priporoča kako naj naročnik izbere nadzornika, kako naj sklene z nadzornikom ustrezno pogodbo in kakšna naj bo pogodba s potrebnimi dodatki. Poudarjeno je priporočilo, da naročnik pravočasno izbere nadzornika na osnovi najboljših referenc in predloga nadzornika, kako bo pristopil k delu nadzora. Pogodba naj ima tudi potrebne priloge, predvsem so pomembna pooblastila, ki jih naročnik daje nadzorniku.

 

V priročniku je poudarjena razlika med nadzornikom in odgovornim nadzornikom. Nadzornik je pravna oseba, ki sklene z naročnikom pogodbo o nadzoru. Odgovorni nadzornik, z odgovornimi nadzorniki posameznih del, pa je fizična oseba-strokovnjak, ki izvaja naloge nadzora.

 

Delo in obveznosti nadzora, je osrednje poglavje priročnika. Obravnava delo in obveznosti odgovornega nadzora v odnosu do naročnika, izvajalca, projektanta, inženirja, če je ta imenovan, in do drugih udeležencev pri gradnji. Opravila odgovornega nadzornika so razdeljena v faze pred pričetkom gradnje, pred pričetkom posameznih del, med izvajanjem posameznih deli in ob zaključku.

 

Pogosto se odgovorni nadzornik srečuje z zahtevki izvajalcev glede priznavanja in plačila več del, dodatnih del in priznavanja zahtevkov po podaljšanju roka. Vloga odgovornega nadzornika pri reševanju teh zahtevkov mora biti opredeljena v pogodbi z naročnikom, sicer nadzornik nima naloge niti pristojnosti, reševati teh zahtevkov. Tudi sicer je aktivno sodelovanje naročnika pri tem nujno potrebno.

 

Napačna ravnanja udeležencev pri graditvi so pogost razlog za zaplete, težave in neustreznosti. Poglavje Napake v zvezi z nadzorom obravnava najpogostejše napake, tako nadzora kot tudi drugih udeležencev graditve, ki se pojavljajo v praksi.

 

Tako za naročnika, kot za nadzornika, pa tudi druge udeležence pri graditvi, je pomembno poznavanje pravne odgovornosti nadzora. Prav tako pa tudi kaj nadzor ni. Naročniki, ko se med gradnjo izkaže za potrebno, pogosto zahtevajo od nadzornika dejanja, ki ne sodijo v nadzor. Vendar jim za to ne izdajo ustreznega pisnega naročila in pooblastila. Če opravilo ne sodi v nadzor, se obravnava po pravilih za svetovalne storitve.

 

Pravila obnašanja nadzornika opisujejo, kako naj se obnaša nadzornik do naročnika, stroke in drugih udeležencev, da bi bili odnosi bolj jasni in storitev boljša. Ob primernem vrednotenju in plačilu udeležencev pri gradnji, v kar sodi tudi nadzor, lahko naročnik pričakuje dobre rezultate. Dodana so priporočila, kako vrednotiti delo nadzora.

 

Priročniku so dodane priloge, vzorci dokumentov v pomoč pri izboru nadzornika, sklepanju pogodbe, pri predaji potrebne dokumentacije in pri vrednotenju nadzora.

 

 

Komu je priročnik namenjen

 

S priročnikom skušamo vsaj delno zapolniti vrzel in predstaviti okolje, v katerem dela nadzornik, njegove odnose in odgovornosti do naročnika, izvajalca in drugih udeležencev pri gradnji. Priročnik bo v pomoč nadzornikom, naročnikom, projektantom in izvajalcem kakor tudi inšpekcijskim službam.