Priročniki Publikacije  

Zakon o graditvi objektov

 

Renata Gomboc

Vodja službe za javna pooblastila 

 

Vse slovenske fakultete in visoke strokovne šole so najkasneje s študijskem letom 2009/2010 uvedle nov bolonjski študij oz. bolonjski sistem. Bolonjski študijski programi naj bi olajšali mobilnost študentov znotraj evropskega prostora in izboljšali primerljivost študijskih nazivov in kvalifikacij s pomočjo skupnih študijskih stopenj. Vendar se danes ugotavlja, da je bolonjski študijski program prinesel tudi celo vrsto problemov.

 

Novi bolonjski študijski programi so sicer na videz podobni starim študijskim programom, vendar se ob podrobni primerjavi splošnih in specifičnih kompetenc diplomantov študija vsaj kar se tiče tehničnih fakultet v Sloveniji izkaže, da se novi in stari študijski programi teh fakultet precej razlikujejo po vsebini.

 

 

Primerjava študijskih programov ravni 7

 

mag.inž. ≠ univ.dipl.inž.

 

Že iz strokovnega naziva, ki si ga je posameznik pridobil po zaključku študija, je razvidno ali je posameznik končal stari ali novi, Bolonjski študijski program. Diplomanti tehničnih fakultet, ki so končali univerzitetni študij po starem študijskem programu, so si pridobili naziv "univerzitetni diplomirani inženir", diplomanti tehničnih fakultet, ki bodo končali program druge bolonjske stopnje, pa si bodo pridobili naziv "magister inženir". Po Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju Uredba) spadata oba navedena študijska programa v isto raven in sicer 7 raven, čeprav sta študijska programa po obsegu in vsebini različna. Zaradi navedenega mag.inž. NI ENAKO univ.dipl.inž..

 

Čeprav sta študijska programa za pridobitev naziva "univerzitetni diplomirani inženir" in "magister inženir" različna, pa razlike med njima niso tako velike, da bi bile le te problematične z vidika kompetenc diplomantov v povezavi z zakonom o graditvi objektov in pooblastil, ki si jih lahko pridobijo ti diplomanti po tem zakonu.

 

 

Primerjava študijskih programov ravni 6/2

 

dipl.inž. ≠ dipl.inž.(UN)

dipl.inž. ≠ dipl.inž.(VS)

 

Večji problem pa se je pokazal ob primerjavi programov in splošnih ter specifičnih kompetenc diplomantov visokega strokovnega študijskega programa z novima bolonjskima programoma, in sicer tako z visokošolskim strokovnim programov 1. bolonjske stopnje kot z univerzitetnim programov 1. bolonjske stopnje. Prvi so si po zaključku študija pridobili naziv "diplomirani inženir", drugi si bodo pridobili naziv "diplomirani inženir (VS)" in tretji "diplomirani inženir (UN)". Vsi trije študijski programi po Uredbi sodijo v raven 6/2.

 

Primerjavo navedenih študijskih programov je Inženirska zbornica Slovenije opravila skupaj s predstavniki tehničnih fakultet Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v letih 2009, 2010 in 2011. Primerjava je obsegala temeljito vsebinsko analizo starih študijskih programov in novih bolonjskih programov. Opravljena je bila tudi analiza vseh predstavitvenih zbornikov programov tehničnih fakultet in splošnih ter specifičnih kompetenc teh diplomantov.

 

Na osnovi primerjave študijskih programov (obsega in vsebine) in splošnih in specifičnih kompetenc diplomantov, je bilo ugotovljeno sledeče:

• Nivo znanja in kompetence diplomanta prve bolonjske stopnje na tehničnih fakultetah so nižje tudi od nivoja znanja in kompetenc diplomanta bivšega visokega strokovnega študija.
• Po nobenih kriterijih ni možno enačiti diplomantov prve stopnje bolonjskega študija z diplomanti bivšega univerzitetnega študija.
• Diplomanti prve bolonjske stopnje nimajo potrebnih znanj za projektiranje zahtevnih objektov.
• Diplomanti prve bolonjske stopnje nimajo potrebnih znanj za odgovorno revidiranje. 

 

Zaradi navedenega dipl.inž. NI ENAKO dipl.inž.(VS), prav tako dipl.inž. NI ENAKO dipl.inž.(UN).

 

 

Nujna je sprememba ZGO

 

Na podlagi navedenih ugotovitev je Inženirska zbornica Slovenije že leta 2010 takratnemu Ministrstvu za okolje in prostor predlagala spremembe tistih členov Zakona o graditvi objektov, ki določajo javno pooblastilo za posamezno stopnjo izobrazbe. Predlagali smo spremembe, po katerih bi:

• Zahtevne objekte lahko projektirali samo posamezniki z univerzitetno izobrazbo (univ.dipl.inž.) in diplomanti 2. bolonjske stopnje (mag. inž.),
• Diplomanti 1. bolonjske stopnje (tako dipl.inž.(VS) kot tudi dipl.inž.(UN)) lahko projektirali samo manj zahtevne objekte,
• Odgovorni revidenti lahko postali samo posamezniki z univerzitetno izobrazbo (univ.dipl.inž.) in diplomanti 2. bolonjske stopnje (mag. inž.).

 

Ministrstvo nas je takrat obvestilo, da bodo predloge shranili in jih obravnavali ob prvi naslednji spremembi zakona.

 

Letos smo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kot naslednika Ministrstva za okolje in prostor ponovno opozorili na problematiko študijskih programov prve bolonjske stopnje v povezavi s pooblastili, ki jih ti diplomanti lahko pridobijo po zakonu o graditvi objektov.

 

 

Ali pa sprememba Uredbe

 

Ugotavljamo, da Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, ki izenačuje izobrazbo dipl.inž. z dipl.inž.(VS) in dipl.inž.(UN) z vidika reguliranih poklicev po zakonu o graditvi objektov ni ustrezna, saj ni upoštevala razlik v študijskih programih. Razlike med navedenimi diplomanti so tako velike, da si po našem mnenju ne bi smeli pridobiti enakih pooblastil. Tudi tehnične fakultete se zavedajo problema in prav tako izpostavljajo problematiko skrajšanja prve študijske stopnje.

 

 

Enačenje starih in novih študijskih programov tehničnih fakultet, ki po uredbi sodijo v raven 6/2, ni mogoče

 

V cilju zagotavljanja kvalitete projektiranja in izgradnje objektov Inženirska zbornica Slovenije meni, da je nujno potrebo takoj urediti nivo javnega pooblastila za posamezno stopnjo izobrazbe v Zakonu o graditvi objektov, saj ne glede na Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, enačenje starih in novih študijskih programov tehničnih fakultet, ki po uredbi sodijo v raven 6/2, ni mogoče.

 

 

Strokovnih nazivov ne prevajamo

 

Ker nas na zbornico večkrat pokličete in vprašate, kako se prevede vaš strokovni naziv v tuj jezik, naj za zaključek prispevka dodamo še to, da se strokovnih nazivov ne prevaja. Tako določa EU direktiva.

 

To pomeni, da se vedno predstavljate s strokovnim nazivom, ki ste ga pridobili (na poslovnih karticah, člankih, ipd., v pogovoru). To pomeni, da boste tudi v tujem jeziku za svojim imenom in priimkom vedno napisali, da ste univ.dipl.inž. in ne M.Sc., ker bodo vaši sogovorniki oziroma bralci sicer razumeli, da ste končali Bolonjski študijski program. Glede na navedeno v tem prispevku bi v primeru, da bi namesto dipl.inž. navedli B.Sc., svojo izobrazbo celo razvrednotili. Enako napako bi naredili, če bi svoj magistrski znanstveni naslov, ki ga pišemo pred imenom in priimkom, prevedli v M.Sc. in ga zapisali za njima.