Priročniki Publikacije  

Dobra inženirska praksa

 

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.

Predsednik strokovnega sveta MSS

 

Namen priročnika

Namen novega priročnika IZS je pomagati pooblaščenim inženirjem in pa tudi drugim zainteresiranim, ki so kakor koli vpleteni v načrtovanje, izvajanje, upravljanje in vzdrževanje vodnih sistemov v stavbah, pri iskanju odgovorov na naslednja vprašanja:

• Kaj morajo vedeti o legioneli in legionelozi?
• Ali se lahko že samo z nerodnim načrtovanjem in/ali izvedbo vzpostavi pogoje, ki pripomorejo k rasti bakterije legionele v vodnem sistemu?
• Ali in kako se s tem povzroči nevarnost tveganja za obolelost ljudi z legionarsko boleznijo?
• Kako je s tem pri upravljanju in vzdrževanju?
• Kaj je potrebno storiti, da se zniža nevarnost tveganja?
• Ali je treba inštalacijske sisteme voditi skozi postopke preverjanja in usposobitve?
• Ali je treba za obvladovanje bakterij legionele vzpostaviti kakšen načrt?

 

Primeri legioneloze predstavljajo posledico izpostavljenosti kolonijam bakterije legionele, povezanih z vodnimi sistemi stavb. Prisotnost legionele v vodnih sistemih sama po sebi ne zadošča za povzročitev legioneloze. Drugi nujni dejavniki vključujejo nastanek okoljskih pogojev za povzročitev rasti kolonij bakterije (na primer temperature tople vode, biofilm itd.), načine prenosa bakterije do ljudi v stavbi ali okoli nje (tvorba aerosolov), izpostavljenost ljudi na s kolonijami legionele poseljeno vodo, ki jih vdihavajo v svoja pljuča. Bakterije legionele se ne prenašajo s človeka na človeka ali zgolj z običajnim zaužitjem okužene vode.

 

Občutljive osebe z visokim tveganjem za legionelozo predstavljajo, vendar niso omejene zgolj nanje, starejši, bolniki na dializi, kadilci in osebe z osnovnimi boleznimi, ki slabijo imunski sistem. Slednje pomeni, da je potrebno nameniti še posebno pozornost omejevanju širjenja kolonij bakterije legionele v vodnih sistemih pri zdravstvenih objektih in domovih za ostarele.

 

V priročniku so prikazana splošna načela in načini delovanja naprav, ki povzročajo pršenje vode, tako da inženirji in tudi drugi zainteresirani lahko spoznajo in razumejo vrste pogojev, ki vodijo k povečanju (rasti in bohotenju) ter prenosu bakterij legionele, nadalje pa tudi predstavitvi zahtev nemških in ameriških tehničnih smernic ter standarda, kako to zmanjšati. Med vrste inštalacijskih naprav, ki so (bile) povezane z legionarsko boleznijo oz. legionelozo, sodijo pri prezračevalno-klimatske napravah zbirna korita hladilnikov, vlažilniki zraka, hladilni stolpi in hlapilni kondenzatorji, pri vodovodnih napeljavah pa prhe in masažne kadi ter okrasne fontane. Pri vseh teh napravah namreč lahko nastopajo razpršeni delci vode (aerosoli) velikosti do 5 mm, ki predstavljajo osnovo za prenos bakterije do pljuč ljudi.

 

Priročnik sestoji iz štirih delov in dodatka.

 

 

Osnove o legioneli

 

V prvem delu je predstavljeno ozadje in so podane osnove o legioneli. Ozadje skozi prvo poglavje odkriva "Filadelfijska zgodba", nesrečen dogodek v filadelfijskem hotelu, kjer so se člani Ameriške legije, to je Združenja ameriških vojnih veteranov, zbrali v počastitev dvestote obletnice sprejetja deklaracije o neodvisnosti. V dveh dneh od začetka dogodka so številni veterani začeli obolevati zaradi takrat neznane oblike pljučnice. 221 osebam so nudili zdravniško pomoč, 34 jih je umrlo. Med 100 in 200 medicinskih strokovnjakov je sodelovalo v preiskavi, ki je trajala nekaj mesecev. Preiskava je bila prvenstveno usmerjena v iskanje povzročitelja okužbe, zato je bil ta tudi odkrit. Pri posmrtnih preiskavah žrtev je dr. Joseph McDade iz U.S. Center for Disease Control (CDC) odkril majhno, zelo tanko bakterijo, ki je bila poimenovana po bolnikih (legionarjih) – legionela, legioneloza pa je postala zdravniška oznaka te bolezni. Ugotovljeno je bilo, da legionela povzroči bolezen ob pogoju, če obširno prodre v človeška pljuča. Da se to lahko zgodi, je bilo zaključeno, da se mora bakterija prenašati po zraku preko razpršenih delcev, verjetno z drobnimi vodnimi kapljicami – aerosoli.

 

 

Naravno okolje legionele in prenosa legionele do ljudi

 

V drugem poglavju prvega dela priročnika je podana osnovna predstavitev naravnega okolja legionele, saj razumevanje njenega naravnega okolja, to je njene povezave z življenjskim okoljem in ostalimi vrstami bakterij, pomaga pri razumevanju dejavnikov, ki spodbujajo njeno preživetje in rast v umetnih vodnih sistemih. Drugo poglavje zaključuje predstavitev prenosa legionele do ljudi, ki se ugotovljeno dogaja s pomočjo delcev razpršene vode premera med 1 in 5 mm in z vsebnostjo organizmov, ki so vdihani.

 

 

Prenos bakterije legionele preko prezračevalno-klimatskih naprav

 

Drugi del priročnika predstavi nevarnost prenosa bakterije legionele preko prezračevalno- klimatskih naprav in našteje zahteve nemške smernice (VDI Richtlinie 6022 Blatt 1: Hygiene-Anforderungen an Raumlufttechnische Anlagen und Geräte iz leta 2006) in ameriškega standarda (ASHRAE Standard 62.1-2010 Ventilation for Acceptable Indoor Air Quality) ter smernice (ASHRAE Guideline 12- 2000 Minimizing the Risk of Legionellosis Associated with Building Water Systems) s ciljem kako zmanjšati možnosti njenega prenosa skozi pravilno načrtovanje, izvedbo in obratovanje ter vzdrževanje.

 

Drugi del je razdeljen na tri poglavja, kjer so predstavljene nevarnosti in zahteve za zbirna korita hladilnikov/razvlaževalnikov zraka, nadalje za hlapilne vlažilnike/ pralnike zraka, oboje kot sestavna sklopa znotraj prezračevalno-klimatskih naprav ter končno še za hladilne stolpe in hlapilne kondenzatorje kot samostojne naprave za odvod odpadne toplote, praviloma postavljene na prostem.

 

 

Nevarnost prenosa bakterije legionele preko vodovodnih sistemov

 

Tretji del priročnika predstavi nevarnost prenosa bakterije legionele preko vodovodnih sistemov in tudi zahteve že navedenih nemških in ameriških smernic ter standarda za načrtovanje, obratovanje in vzdrževanje. Tretji del je prav tako tvorijo tri poglavja, in sicer vodovodna napeljava stavbe, masažne kopeli in okrasne fontane.

 

 

Vodni varnostni načrt

 

V četrtem delu je predstavljen "Vodni varnostni načrt" kot bistveni sklop celotnega okvirja, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization) razvila za zagotavljanje zdravstveno varne vode v stavbah in vodi do ocenjevanja in obvladovanja tveganj, ki ga predstavljajo kolonije bakterije legionele. Ta okvir sicer sestavljajo trije sklopi:

• zdravstveno naravnani cilji – ti so običajno izdelani na državni ravni popolnoma ali pa ob sodelovanju s strani pooblaščenih strokovnjakov iz zdravstvenega kroga;
• vodni varnostni načrt – načrt, za katerega izdelavo je zadolžen uporabnik, ki upošteva posebnosti vodnih sistemov stavbe;
• nadzorstvo – neodvisno preverjanje s strani nadzornega organa ali regulatorne agencije.

 

Vodni varnostni načrt mora biti upoštevajoč priporočila WHO prednostno pripravljen skupaj z vsemi vpletenimi stranmi (zdravstveno inšpekcijo, upravnikom javnega vodovodnega omrežja, tehničnim upravnikom stavbe in izvajalcem postopkov obdelave vode) ter tudi vsem stranem na razpolago. Pri njegovem nastajanju so inženirji in drugi, ki skrbijo za upravljanje in vzdrževanje vodnih sistemov stavbe, s svojim znanjem in poznavanjem sistema vsekakor močni vpleteni.

 

 

Avtorja in literatura

 

Zgoraj predstavljene dele priročnika je pripravil Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.. Priročnik se zaključi z naštevanjem uporabljene in tudi sicer koristne strokovne literature, potrebne za poglabljanje zainteresiranim v izpostavljeno problematiko. Priročnik ima tudi poseben dodatek, ki ga predstavlja prevod tez nemške raziskave v zvezi z biofilmi v inštalacijah pitne vode, ki je potekala v letih med 2006 in 2010 in jo je vodil prof. dr. Hans-Curt Flemming. Teze je prevedel in smiselno uredil Aleš Podboršek, inž.str..