Priročniki Publikacije  

Trajnostna gradnja

 

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.

Predsednik Strokovnega sveta MSS

 

Neizogibno se bo zgodilo in mnogi se niti ne zavedajo, kako zelo kmalu – z letom 2020 bodo "skoraj nič-energijske stavbe" postale pravilo. Za nekatera inženirska in izvajalska podjetja bo to pomenilo povsem vsakdanje delo, za druga pravi pogrom.

 

Nova pravila stroke z letom 2020

Evropska direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb iz sredine 2010 zahteva od vseh držav članic, da sprejmejo nacionalni načrt in ustrezno zakonodajo, ki bosta zagotovila, da bodo do konca leta 2020 vse nove stavbe zgrajene kot "skoraj nič-energijske stavbe", stavbe v uporabi javnih organov pa že dve leti prej, do konca 2018. To pomeni, da bo postopoma odpravljena možnost graditi drugačne od "skoraj nič-energijskih stavb" in tehnične zahteve za tovrstne stavbe bodo postala nova pravila stroke, njihovo upoštevanje pa obvezna skrbnost projektanta in izvajalca kot strokovnjaka. Na prvi pogled se to lepo sliši – obveznost trajnostne gradnje, gradnje energetsko zelo učinkovitih stavb – oboje zanesljivo prinaša mnogotere prednosti. A tudi slabosti.

 

Pomanjkanje izkušenj bo vodilo k povečanju projektantskih in izvajalskih napak

Veliko tehničnih rešitev povezanih z gradnjo "skoraj nič-energijskih stavb", ki jih projektanti in izvajalci v povprečju poznajo zgolj površno ali pa so zanje samo slišali pri "trajnostni", "zeleni" in "energetsko učinkoviti" gradnji, bodo postale obvezne. To pomeni, da četudi projektant in izvajalec ne bosta povsem razumela določene tehnične rešitve (n.pr. vključitve prostega hlajenja v prezračevalno-klimatski sistem), bosta takšne rešitve primorana uporabljati. Praksa prisile projektanta in izvajalca v uporabo tehničnih rešitev, ki jih povsem ne razumeta, ustvarja pri njima naslednjo dilemo: Ali pri naročniku zaigrati tehničnega strokovnjaka za to področje ali pa se soočiti z izgubo posla in v nadaljevanju propasti. Ob teh dveh izbirah je samoumevno, da bo do povečanja napak gradnje prišlo, saj se bosta tako projektant kot izvajalec v prizadevanjih za pridobitev posla odločila za uporabo tehničnih rešitev, ki jih ne razumeta.

 

Obvezna skrbnost dobrega strokovnjaka bo zvišana

Drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika zahteva od udeležencev v obligacijskem razmerju, da pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnajo z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Nov gradbeni predpis bo samodejno dvignil nivo obvezne skrbnosti dobrega strokovnjaka za projektanta in izvajalca. To bo povečalo oblike tveganja pri njunih projektih, kar lahko (vsaj na začetku) sproži nekatera izključevanja v sedanjih zavarovalnih policah. Kar sedaj velja za "dobro prakso", bo kmalu postala zgolj obvezna skrbnost dobrega strokovnjaka.

 

Posebnosti klimatskih področij ne bodo obravnavane

Že sedanji PURES in iz njega izhajajoča TSG-1004 brez ločevanja po klimatskih področjih in tudi brez upoštevanja lokalnih posebnosti predpisujeta enake tehnične zahteve za stavbe, zato je upravičeno pričakovati, da bo enako tudi pri zahtevah za "skoraj nič-energijske stavbe". Predpisovanje tehničnih zahtev brez upoštevanja lokalnih klimatskih posebnosti lahko privede do težav, saj uporaba enakih rešitev ponekod morda ne bo primerna.

 

Dodatni nastopajoči pri graditvi – energetski izkazničar

Certificiranje energetskih lastnosti stavbe in s tem obvezna vključitev neodvisnega energetskega izkazničarja, ki ne bo vključen v pogodbena razmerja med investitorjem, projektantom in izvajalcem, bo dodala projektu plast zapletenosti, ki lahko bistveno spremeni obseg odgovornosti za projektanta in izvajalca. Izvedba dokaznih preizkusov in preverjanj, morda celo njihova (večkratna) ponovitev ter dopolnjevanje različne dokazne dokumentacije, bo lahko hitro privedla k prekoračitvi pogodbenega časovnega okvira in tako k zamudam. Lahko pa se bo celo zgodilo, da niti ne bo dosežen končni cilj, to je uspešno energetsko certificiranje stavbe. Pri tem se je potrebno zavedati, da bo v različnih fazah projekta (zasnova, izbor materialov, postavitev in/ali njihova vgraditev) precej porazdeljena odgovornost obeh udeležencev, pri kateri nobeden od njiju ne bo mogel nadzirati in tako obvladovati vseh korakov za doseganje končnega cilja. Skratka, tisti od obeh udeležencev, ki bo pogodbeno zagotavljal jamstvo uspešnosti končnega certificiranja stavbe, bo močno izpostavljen odgovornosti.

 

Neizogibna posledica novega predpisa vsekakor bo, da se bodo vsi projektanti in izvajalci hitro preoblikovali v strokovnjake za "skoraj nič-energijske stavbe" in bo tiste z dejanskimi izkušnjami in edinstvenimi tehničnimi znanji na tržišču težko prepoznati. Namreč, gradbeni predpis lahko narekuje, da mora gradbeništvo slediti določenim standardom, ne more pa s tem vzpostaviti tudi njihovega pravilnega sprovajanja. Pri povečanem številu napak pri načrtovanju in izvedbi pa predstavljajo tožbe neizogibno posledico.

 

Kaj storiti?

• Ob spoznanju, da bo prihajajoči gradbeni predpis močno spremenil "pravila igre" na gradbenem tržišču, je na mestu vprašanje, kaj storiti?
• Preglejte trenutno razpoložljivo dokumentacijo na medmrežju v zvezi s "skoraj nič-energijskimi stavbami" in poskušajte razumeti vpliv novih zahtev na poslovanje vašega podjetja, zavarovanja, tveganja in tehnične izkušnje.
• Ugotovite, katere potrebne veščine in znanja bo vaše podjetje potrebovalo, ko bo prišlo do obveznega načrtovanja in gradnje"skoraj ni-energijskih stavb".
• Spremljajte z izpostavljeno tematiko povezane informacije, ki jih bo tudi IZS vsekakor podajala.