Priročniki Publikacije
Pregled predpisov, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov
Dobra inženirska praksa
Gregor Kušar, univ.dipl.kem.
Projektiranje in postavljanje fotonapetostnih sistemov je na prvi pogled enostavno, vendar se največ napak pojavi ob projektiranju in izvedbi na enosmernem delu sončne elektrarne. Napaka na enosmerni strani lahko hitro privede do požara.
Ko govorimo o sončnih elektrarnah, imamo, zgrešeno, pred očmi največkrat samo fotonapetostne module, ki jih navadno vidimo. Sončna elektrarna je mnogo več, ker je poleg fotonapetostnih modulov sestavljena iz razsmernikov, zaščitnih elementov na izmenični in enosmerni strani, razdelilne in merilne omarice ter kablov, ki vse to povezujejo med seboj na distribucijsko omrežje ali porabnikovo instalacijo. V omaricah za enosmerno napetost so nameščeni zaščitni elementi za nadtokovno zaščito, ki zagotavljajo zaščito pred povratnimi toki skozi fotonapetostne module, in elementi za prenapetostno zaščito, ki zagotavljajo zaščito pred prenapetostmi zaradi udara strele ali induciranih prenapetosti.
Zaradi nejasnosti pri projektiranju in možnih nevarnostih ter težavah pri gašenju objektov, ki so opremljeni s fotonapetostnimi sistemi (sončnimi elektrarnami), smo se na IZS odločili, da v zvezi s celotno problematiko fotonapetostnih sistemov pripravimo ustrezen dokument, v katerem bodo zbrani predpisi, standardi in izrazoslovje.
Namen tega dokumenta je torej, da se zberejo zahteve za projektiranje, gradnjo in obratovanje fotonapetostnih sistemov, ki so razpršeni v različnih zakonodajnih aktih, tehničnih smernicah in standardih s področja elektrotehnike, energetike, gradbeništva in požarne varnosti. Dokument podrobneje obravnava le specifike fotonapetostnih sistemov. Znotraj dokumenta so tudi opozorila na druge zahteve, ki izhajajo iz nizkonapetostnega distribucijskega omrežja in nizkonapetostnih izmeničnih instalacij.
Vsebina: V drugem poglavju zbrani standardi in njihov kratek opis iz katerega je možno razbrati kateremu področju fotonapetostnih sistemov je namenjeno. V tretjem poglavju so razloženi izrazi in definicije. Četrto in peto poglavje vsebujeta tehnične zahteve, ki izhajajo iz zahtev v tehnični smernici in standardih. V šestem poglavju so predstavljene meritve, ki jih mora imeti PV sistem. V sedmem in osmem delu so podane zahteve iz veljavnih predpisov v Sloveniji.
Ta dokument ni klasični priročnik, ampak dokument, ki daje pregled predpisov in standardov s kratkimi povzetki, ki dajo usmeritev uporabniku za poglobljene odgovore o rešitvi problemov. Podaja tudi izrazoslovje, pri katerem smo morali mnogokrat poskušati najti nove izraze, ki še niso uzakonjeni v kakšnem slovarju, so pa zato dober predlog, da se jih kasneje uvrsti v ustrezno uradno izrazoslovje. Prav iz tega razloga smo ob slovenskih terminih pustili tudi osnovne angleške izraze.
Uporaba dokumenta "Pregled predpisov, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov" ni možna brez osnovnega predznanja iz projektiranja in razumevanja veljavnih predpisov, posebej za področje električnih inštalacij.
Podlaga za pripravo dokumenta je bil predlog standarda IEC 60364-7-712 (Zahteve za posebne inštalacije ali lokacije – Sončna fotonapetostna napajalna omrežja), ki je bil v letu 2011 izdan pri IEC (International Electrotechnical Committee) kot dokument 64/1799/CD. V nekaterih poglavjih je bil uporabljen tudi dokument IEC 82/746/DTS (IEC 62548 TS Ed.1 Design requirements for photovoltaic (PV) arrays), izdan 19. 10. 2012.
Kljub temu, da je zaradi znižanja subvencij zanimanje za postavitev in namestitev fotonapetostnih sistemov upadlo, upamo, da bo dokument zaživel in pripomogel k dvigu nivoja varnosti in zaupanja v fotonapetostne sisteme.
Dokument je prosto dostopen na internetnih straneh IZS: http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/drugi-prirocniki-izs/