POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Topmenu  


Sporočila za medije

04.03.20

Tudi v Sloveniji praznujemo svetovni dan inženirjev

 

Integralno projektiranje in informacijsko modeliranje gradenj ustvarjata transparentnost pri gradnji objektov

 

V Cankarjevem domu se je danes zbralo več kot tisoč pooblaščenih inženirjev

 

 

Ljubljana, 4. marec 2020 – V Cankarjevem domu se je danes zbralo več kot tisoč pooblaščenih inženirjev - članov Inženirske zbornice Slovenije, ki so se odločili svoj dan – svetovni dan inženirjev – praznovati v izobraževalnem duhu. Rdeča nit domačih in tujih predavateljev je integralno projektiranje in informacijsko modeliranje gradenj, ki ustvarja transparentnost pri gradnji objektov z vidika financ, časa in vzdrževanja.

 

»Inženirji z vsega sveta bodo od letos naprej vsako leto 4. marca praznovali svetovni inženirski dan s polnim imenom »World Engineering Day for Sustainable Development«. Datum vsakoletnega inženirskega dneva je potrdila UNESCOVA generalna skupščina novembra lani. S tem dejanjem je izpostavila pomembno vlogo inženirjev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, za katerega si prizadevamo v Sloveniji, Evropi in svetu. Trajnostni razvoj brez inženirjev namreč ni mogoč. Začetki pobude segajo v leto 2016, dokončno pa je bil 4. marec izbran zato, ker je bila na ta dan pred petdesetimi leti ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki je bila tudi predlagateljica novoustanovljenega svetovnega inženirskega dneva. Svetovni inženirski dan obeležujemo s koordiniranimi dogodki po vsem svetu in vesel sem, da se nas je na prvem svetovnem dnevu inženirjev zbralo več kot tisoč inženirjev tudi v Sloveniji,« je na odprtju dogodka povedal predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec. Pomen dela inženirjev in njihove vloge v družbi, je s svojim nagovorom na dogodku podprl tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca.

 

Plenarni del predavanj je s predstavitvijo dileme, ali mora pri vodenju projektov res prevladovati ena od strok, začel predsednik matične sekcije strojnih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije Mitja Lenassi. S tem je pokazal na nejasna določila Gradbenega zakona, ki je v veljavi dobri dve leti, in ki je prinesel, a ne tudi pojasnil, termina »integralno projektiranje« in »prevladujoča stroka pri projektiranju«. »Ker si ju zato (lahko) vsak predstavlja po svoje, prihaja do velikih težav v praksi. Poleg tega sta si termina v direktnem nasprotju,« je bil nazoren Lenassi, ki je med drugim  tudi član dveh uglednih ameriških inženirskih združenj ACG in ASHRAE.

 

Michael Proprenter iz avstrijskega podjetja iC consulenten Ziviltechniker, je projektni vodja 27 kilometrov dolgega železniškega predora Semmering v Avstriji, ki je trenutno v gradnji. Konstrukcija vključuje predor, jaške in kaverne ter je razdeljena na različna razgibana in medsebojno delujoča gradbišča. Poleg tehnične vsebine je predstavil tudi organizacijo gradnje in vlogo vseh, ki sodelujejo v tako velikem infrastrukturnem projektu, kar je bilo za udeležence iz razloga, ker se nam v Sloveniji v kratkem obeta gradnja več predorov (Karavanke, na trasi drugega tira Divača-Koper), še posebej zanimivo.

 

Andrej Ržišnik, direktor podjetja Protim Ržišnik Perc, poznanega po integralnem projektiranju in celovitem vodenju gradbenih projektov, je na primeru logističnega centra Cargo na Brniku predstavil ravno prednosti tovrstnega projektiranja: »Integralno projektiranje bazira na interdisciplinarnem in stalnem hkratnem dialogu vseh akterjev: investitorja, arhitektov, inženirjev, kot tudi izvajalcev in uporabnikov. Uspešen dialog je lahko le enakopraven, ki poteka transparentno in je odprt za izmenjavo idej. Tako voden oziroma orkestriran dialog ustvarja jasno vsebino, prinaša zaupanje in zagotavlja močno verigo odgovornosti. Tveganja postajajo bolj obvladljiva, dolgoročni učinki so predvidljivi, pričakovanja in cilji pa realistični.

Informacijsko modeliranje gradenj (BIM, Building Information Modelling) je osnova integralnega projektiranja, vse informacije interdisciplinarnega dialoga digitalizira in informatizira ter v integralnem modelu oziroma virtualnem dvojčku tudi vizualizira. Transparentnost ni več vprašanje zaupanja, saj jo informacijsko modeliranje gradenj zanesljivo ustvarja.«

 

enarni del predavanj pred okroglo mizo velikih javnih investitorjev je s predstavitvijo integralnega projektiranja na primeru Drugega tira Divača – Koper zaključil Angelo Žigon iz Elea iC. »Ključna pri integralnem projektiranju je pro-aktivna vloga vseh sodelujočih, kjer je vsaka navidezna malenkost pomembna. Pri tem se ključne odločitve in reševanje pomembnih detajlov prelaga na zgodnejše faze projektiranja. Le sočasno sodelovanje vseh strok na projektu omogoči kakovosten projekt, trajnostno gradnjo, ki je v današnjem času v klimatsko osveščenem okolju prioriteta. To lahko dosežemo le s konkretnimi spremembami v pristopu k investiciji; ena izmed teh je vpeljava integralnega projektiranja in gradnje, kar je v nasprotju s Slovenijo prepoznala tudi Evropska komisija. Naš Gradbeni zakon iz novembra 2017 uvaja namreč pojem »prevladujoče stroke«, kar je seveda v nasprotju z integralnim projektiranjem.«

 

Dopoldanski del se je zaključil z okroglo mizo z velikimi javnimi investitorji. Svoje poglede in izkušnje o integralnem projektiranju in vodenju projektov ter informacijskem modeliranju gradenj ter njihovo vključevanje v investicije, ki jih vodijo, so izmenjali direktor v upravi 2TDK Marko Brezigar, direktor družbe HESS Bogdan Barbič in mag. Črtomir Remec v vlogi direktorja Stanovanjskega sklada RS.

 

Dan se nadaljuje z delom v šestih strokovnih sekcijah in se bo zaključil z druženjem v poznih popoldanskih urah.

 

 

 

 

 Splošne informacije IZS (76 KB)

 

 

Dodatne informacije:

Inženirska zbornica Slovenije

mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka

T: 01-547-33-40

E:  barbara.skrabaping@izspong.si

 

 


 
 
 
 

Kontakt

Inženirska zbornica Slovenije
Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1/547-33-33
F: +386 (0)1/547-33-20
E:  izsping@izspong.si