POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Dobra inženirska praksa  


Energijska sanacija večstanovanjskih stavb

Ime objekta:

Energijska sanacija večstanovanjskih stavb na Steletovi 8 in Kvedrovi 17

Lokacija: Ljubljana
Leto izvedbenih del: 2007
Investitor: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
Naročnik: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
Arhitekturna zasnova:

-

Projektant grad. konstrukcije: -
Odgovorni projektant:

Anin Sever, univ.dipl.inž.arh.

Svetovalni inženiring in nadzor: E-NETSI d.o.o.
Izvajalec: IMOS d.d., Ljubljana
Odgovorni vodja del: -

Obrazložitev:

Javni stanovanjski sklad MOL, v skladu s svojim odlokom o ustanovitvi, investira v gradnje ali prenove stanovanj, predvsem v neprofitna stanovanja.

Izkazalo se je, da je neplačevanje obratovalnih stroškov zelo pogosto razlog dolgoletnih sporov med najemniki in upravniki. Prav zaradi tega, da se obratovalni stroški zmanjšajo in da se v stanovanju ohrani kvaliteta bivanja, je JSS MOL v zadnjih petih letih iskal tehnične rešitve in pridobival znanje, vse z namenom racionalizacije nujnih obratovalnih stroškov.

Seveda so Skladove aktivnosti sovpadale z uvajanjem nove zakonodaje in novih tehnologij v gradbeništvu, vse z namenom zmanjševanja rabe energije in posledično manjšega vpliva toplogrednih plinov na okolje.

Javni stanovanjski sklad MOL je tako v letu 2007 izvedel dve e nergijski sanaciji večstanovanjskih stavb na Steletovi 8 in Kvedrovi 17, kar predstavlja pilotska posega kakovostne sanacije dveh starejših stanovanjskih stavb v Ljubljani.

Stavbi sta bili z vidika energetske učinkovitosti in stanja toplotne zaščite neustrezni glede na sodobne zahteve, kljub temu se jih ne more šteti med stavbe z izrazito slabimi tovrstnimi karakteristikami. Stavbi sta bili grajeni pred nekaj desetletji in sta v preteklosti že doživeli določene spremembe in izboljšave. Toplotna zaščita ovoja stavb je bila nezadostna in neenakomerna, stavbno pohištvo je bilo pretežno v zelo slabem stanju. Oboje je povzročalo nepotrebne transmisijske toplotne izgube v ogrevalnem obdobju, nekontrolirane ventilacijske izgube skozi netesna mesta na oknih in vratih in nižjo raven bivalnega ugodja v prostorih. Obratovalni stroški so bili zato višji.

 

Stavba na lokaciji Kvedrova 17, Ljubljana, je podkleten večstanovanjski blok v nizu enakih tipičnih blokov z dvokapno streho. V stavbi je 20 stanovanj. Ogrevana tlorisna površina stavbe je ca 1500 m2.

Izvedeni sanacijski ukrepi:

• dodatna toplotna zaščita zunanjih sten, +10 cm

• dodatna toplotna zaščita stropa nad kletjo, + 8 cm

• dodatna toplotna zaščita stropa proti neogrevanemu podstrešju, + 20 cm

• zamenjava oken s sodobnimi energetsko učinkovitimi (U=1,5 W/m2K)

• izvedba sistema mehanskega prezračevanja z izmenjavo toplote, izkoristek 75%

• vgradnja zunanjih senčil na okna

• rešitev toplotnih mostov pri obstoječih balkonih.

Raba energije (za ogrevanje) pred sanacijo: 75-85 kWh/m2 leto.

Raba energije(za ogrevanje) po sanaciji: 16-17 kWh/m2 leto. Stopnja redukcije: 80%.

 

Stavba na lokaciji Steletova 8, Ljubljana, je podkleten večstanovanjski blok z dvokapno streho. V stavbi je 60 stanovanj. Ogrevana tlorisna površina stavbe je ca 3800 m2.

Izvedeni sanacijski ukrepi:

• povečanje toplotne zaščite zunanjih sten in parapetov na skupaj 15 cm

• dodatna toplotna zaščita stropa nad kletjo, + 8 cm

• povečanje toplotne zaščite stropa proti strehi na skupaj 22 cm

• zamenjava oken s sodobnimi energetsko učinkovitimi (U=1,5 W/m2K)

• izvedba sistema mehanskega prezračevanja z izmenjavo toplote, izkoristek 75%

• vgradnja zunanjih senčil za okna

• rešitev toplotnih mostov pri obstoječih balkonih.

Raba energije (za ogrevanje) pred sanacijo: 75-85 kWh/m2 leto.

Raba energije (za ogrevanje) po sanaciji: 5-6 kWh/m2 leto. Stopnja redukcije: 93%.