Novica  

Na Svet24 je objavljen intervju z dr. Alešem Jugom, strokovnjakom za požarno varnost tako v Sloveniji kot tudi v svetovnem merilu. Že skoraj 20 let strokovno dela na področju požarne varnosti in danes predava na univerzi blizu Bostona, kjer se ukvarja z družbenimi problemi požara. Obenem je predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in deluje v mednarodni gasilski organizaciji CTIF, kjer dobi ogromno informacij. Vsekakor velja za osebo, ki bi ji  morali veliko bolje prisluhniti.

Razkril je mačehovski odnos države do stroke, opozoril na težave, ki izhajajo iz trenda deregulacije požarne zaščite, in se dotaknil zadnjih odmevnih požarov pri nas.

Dr. Jug je izpostavil: "Leta 2013 so se zgodile spremembe na področju požarne varnosti, proti katerim so nastopile Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varstvo in seveda tudi Inženirska zbornica Slovenije. Takrat je šlo za postopek deregulacije predpisov, kjer sta bila ukinjena dva pomembna elementa, soglasje in revizija k študiji požarne varnosti. Namen obeh je bil, da država preveri skladnost študije požarne varnosti s predpisi in določili stroke ter zahteva revizijo. Študija požarne varnosti vsem preostalim projektantom (strojnih inštalacij, gradbenih elementov in elektroinštalacij) pove, na kakšen način morajo upoštevati navodila o požarni varnosti, da bo objekt varen. Ideja tega soglasja je bila, da država s študijo pove, ali je požarna varnost ustrezna. Od 30 do 40 odstotkov študij je bilo v prvi fazi zavrnjenih. To pomeni, da je bil ta instrument dober in koristen, saj se je na trgu znašlo veliko pomanjkljivih študij požarne varnosti, kjer je projektant slabo poznal predpise ali pa je več tujih predpisov mešal med sabo in vzel, kar mu je ustrezalo. To je z vidika požarne varnosti nemogoče, ker lahko tako pomemben element varnosti izpade. Z revizijo požarne varnosti je revident pregledal, kako so drugi projektanti požarne varnosti upoštevali zahteve. Projektant je na primer napisal zahtevo, da mora biti objekt ločen na določeno število požarnih sektorjev. Strojne inštalacije gredo na primer iz sektorja v sektor, vmes pa naj bi bile požarne lopute. Med ogledi objektov ni malo primerov, ko loput ni, ko elektroinštalacije prehajajo nezaščitene iz prostora v prostor. To revizijo, ki je zagotavljala požarno varnost, so leta 2013 ukinili z utemeljitvijo, da bodo odpravili administrativne ovire. Danes zakon pravi, da je revizija narejena na podlagi zahteve investitorja. Jasno je, da ta tega ne bo zahteval, ker gre za strošek. Revizija lahko tudi upočasni gradnjo objekta in to se je pojavljalo. Revident je zahteval, naj se nepravilnosti odpravijo. Popravljati objekt, ko je enkrat narejen, je najdražje. Ko so stropi že spuščeni, niti ne vidimo, kako stvari stojijo. Ali so v objektu vgrajena požarna tesnila, požarne zapore, lopute …".

Celoten intervju si lahko preberete  tukaj (411 KB).