Novica  

Slovenija s projektom drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom na trinajst milijard evrov vrednem evropskem razpisu CEF (Connecting Europe Facility) ni dobila sredstev. Sta pa jih dobila projekta, ki predstavljata konkurenco slovenskemu železniškemu omrežju, kar bi nas moralo močno skrbeti.

Prvega od njih že od leta 2001 gradijo Avstrijci. Gre za 127 kilometrov dolgo železniško povezavo med Celovcem in Gradcem, bolj znano kot Koralmska proga, piše Primož Cirman v Dnevniku. Ta leži na eni od dveh tras tako imenovanega petega železniškega koridorja med Barcelono in Kijevom, ki je v svoji izvirni različici med Divačo in Hodošem prečkal tudi Slovenijo. Ker bodo vlaki po avstrijski hitri železnici po napovedih začeli voziti najpozneje leta 2023, obstaja resna nevarnost, da bo po tem letu pomemben del logističnih tokov iz Italije proti vzhodu Evrope našo državo obšel.

Tudi drugi projekt, ki je dobil evropski denar, posredno posega v strateške interese Slovenije. Gradnja predora Brenner pod tirolskimi Alpami bo namreč močno skrajšala potovalni čas na progi med Verono in Münchnom. To bi lahko težišče logističnih tokov med severnim Jadranom in Bavarsko iz Slovenije še bolj preusmerilo v Italijo, s tem pa povečalo tudi privlačnost njenih pristanišč.

Zakaj sta projekta v Avstriji in Italiji dobila evropski denar, Slovenija pa za drugi tir ne? Kot je razvidno iz poročila o trinajst milijard evrov vrednem razpisu CEF, ki ga je pred dnevi objavil generalni direktorat za mobilnost in promet pri evropski komisiji, sta za to dva razloga. Najprej, oba konkurenčna projekta sta že v polnem zagonu. Dela na italijanski strani predora Brenner potekajo že od lani, v Avstriji pa so se začela marca letos. Drugače je pri drugem tiru Divača–Koper. Poročilo namreč med ključnimi razlogi za rdečo luč financiranju navaja, da »projekt še ni pripravljen zaradi pridobivanja gradbenih dovoljenj in razpisnih postopkov«. Drugi razlog se nanaša na finančno konstrukcijo. Ta je pri obeh konkurenčnih projektih že zdavnaj zaprta, pri drugem tiru pa še zdaleč ne.

Pri projektu Brenner, za katerega bo samo Italija namenila šest milijard evrov, sta tako obe državi zaprosili za 1,2 milijarde evrov sredstev za financiranje prve faze gradnje. Dobili bosta skoraj 900 milijonov evrov, s čimer bosta pokrili 40 odstotkov vseh stroškov. Še 106 milijonov evrov so Avstrijci za predor Brenner dobili leta 2013. Nekoliko slabše so jo odnesli pri koralmski železnici. Od želenih 444 milijonov evrov so dobili le 57 milijonov evrov, a ima projekt zaradi »visoke dodane vrednosti za Evropo« velike možnosti za nadaljnje sofinanciranje.

Pri drugem tiru evropski uradniki niso dopustili dvoma. Zmotilo jih je dejstvo, da še vedno ni jasno, kdo in kako bo financiral gradnjo drugega tira. Ocenili so tudi, da država v prijavi ni »primerno razložila«, kako bo zagotovila denar zasebnih vlagateljev.

O pomembnosti zaprte finančne konstrukcije za evropsko komisijo veliko pove tudi naslednji podatek. Na razpisu CEF je padel tudi 3,3 milijarde evrov težak projekt železniškega predora Semmering na progi Gradec–Dunaj. Čeprav je projekt dobil najvišje možne ocene po vseh kriterijih in ga že gradijo, na razpisu ni dobil zelene luči zaradi nejasnosti pri financiranju, natančneje zaradi omejitev v nacionalnem proračunu. Enako se je zgodilo slovaški vladi, ki je želela pridobiti denar za gradnjo ene od avtocest.

 Povezava na včerajšnji članek v časniku Dnevnik