Novica
Naložbe v ceste, železnice in morje: kako se pregristi do infrastrukture za leto 2030
V časniku Finance je objavljen članek o investicijah v infrastrukturo do leta 2030 po študiji Ekonomske fakultete. Avtorica članka, Nataža Koražija ugotavlja, da so pred novim ministrom za infrastrukturo enaka vprašanja, kot so bila pred zdajšnjim. In sicer kako učinkoviteje upravljati infrastrukturo in kje najti denar za razvojne projekte?
Pred dobrim letom dni so na ekonomski fakulteti predstavili resolucijo o razvoju logistike in prometne infrastrukture, po kateri naj bi v infrastrukturo vlagali 411 milijonov evrov na leto do leta 2030. Do leta 2030 bi bilo potrebno vložiti 7,39 milijarde evrov, do leta 2050 pa še 2,5 milijarde evrov. Aleš Groznik in Jože P. Damijan, ki sta koordinirala pisanje resolucije, ocenjujeta, da bi 62% naložb v infrastrukturo financirali iz proračuna, 20% bi prispevala EU, preostalo pa zasebni sektor. Mišljeno je bilo, da bi vlada resolucijo sprejela kot ciljno dolgoročno strategijo logistike, ki bi bila neodvisna od mnjave vlad, vendar so to ni zgodilo.
Aleš Groznik je ob tem povedal: »Zaporedje projektov je znano, pristojnosti in odgovornosti ministra za infrastrukturo prav tako. Najprej je treba sprejeti strategijo, potem pa nabor projektov, ki strategijo podpirajo. Če strategije ni, je vse drugo blefiranje. Med potencialne projekte sodijo drugi tir Divača-Koper, ureditev vzdrževanja in naložb v železniško infrastrukturo, železniška povezava med Ljubljano in Brnikom ter ljubljanski logistični center.« Po njegovi oceni bo glavni izziv najti vodje projektov, ki bodo potencialne projekte izvedli v duhu dobrega gospodarja.
Do leta 2030 bi morali po njegovi oceni tako v infrastrukturo vložiti 7,39 milijarde evrov, do leta 2050 pa še 2,5 milijarde. Letos bomo v posodabljanje železniške infrastrukture vložili približno 360 milijonov evrov, na Darsu je letos v načrtih približno za sto milijonov evrov naložb, na DRSC približno 60 milijonov in še dobrih devet milijonov za poglabljanje plovnih poti - to pomeni, da že zdaj v infrastrukturo investiramo več kot 411 milijonov evrov na leto, kot je predvideno v resoluciji. Iz tega bi lahko sklepali, da naša glavna težava z infrastrukturnimi projekti ni pomanjkanje denarja, temveč tveganja pri vodenju javnih projektov in strah pred novimi TEŠ 6.
Predvidena vlaganja v infrastrukturo:
5,1 milijarde evrov moramo do leta 2030 vložiti v železnice.
865 milijonov evrov moramo do leta 2030 vložiti v ceste.
710 milijonov evrov moramo do leta 2030 vložiti v pristaniško infrastrukturo, do leta 2025 pa 420 milijonov.
30 milijonov evrov bi morali vložiti v logistične centre do leta 2025.
Vir: Resolucija o razvoju logistike in prometne infrastrukture, ekonomska fakulteta
Celotni članek je objavljen tukaj.
Povzeto po članku iz časnika Financ, avtorica: Nataša Koražija.
- Izpiranje hišnega vodovodnega omrežja v objektih v javni uporabi pred ponovno uporabo
- Spremenjen Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij
- Razpis za izbor osebja - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje
- Sobotna priloga Dela: Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo močnega potresa
- Potresni inženir: Okrepiti moramo zavedanje ljudi o potresnem tveganju
- MOP za 15.9.2020 najavlja Konferenco o dostopnosti in uporabi objektov pri univerzalni graditvi
- Do 28.4.2020 je v javni obravnavi predlog sprememb Uredbe o posegih v okolje
- Poziv vladi, da zagotovi financiranje potresne ojačitve stavbnega fonda iz kohezijskih sredstev
- Od 11.4.2020 je omogočena oddaja vlog za povračilo nadomestila plače po ZIUZEOP
- Pozdrav kolegov elektro stroke iz Inženirske zbornice Črne Gore
- Do 4.5.2020 je v obravnavi predlog novega Zakona o učinkoviti rabi energije
- Nekateri bistveni poudarki ZIUZEOP za ohranitev delovnih mest
- Med nujnimi zadevami tudi izdajanje gradbenih dovoljenj
- Dovoljena gradbena dela v/na nenaseljenih gradbiščih in stavbah
- GURS: Nova navodila glede sprememb podatkov katastra stavb, registra nepremičnin in zemljiškega katastra