Novica  

Na spletni strani IZS je bil od 8.11.2013 do 26.11.2013 objavljen vprašalnik na temo varčevanja z vodo.

Pripravili smo obrazložitev pravilnih odgovorov na strokovna vprašanja, ki so bila objavljena v tem vprašalniku. Prav tako smo pripravili tudi analizo dobljenih rezultatov.

Vprašanja in odgovori so objavljeni  tukaj (191 KB).

Analiza rezultatov je objavljena  tukaj (99 KB).

V zvezi z anketo smo na Inženirsko zbornico Slovenije, 28.11.2013 prejeli dopis predstojnika Oddelka za okoljsko gradbeništvo doc.dr. Dušana Žagarja, ki ga je pripravil v imenu univerzitetnih profersorjev UL FGG, Oddelek za okoljsko inženirstvo. V dopisu ugotavljajo, da je takšna spletna anketa neustrezna v več pogledih. Le-to utemeljujejo v osmih točkah in na koncu IZS pozivajo naj, citiramo: »raje investira v širše izobraževanje svojih članov, da ne bodo samo kopirali predpisov, pač pa jih prehitevali z življenjskimi, sinergijsko učinkovitimi in ekonomskimi rešitvami«. S svojim znanjem in izkušnjami so pri tem pripravljeni priskočiti na pomoč.

Dopis predstojnika Oddelka za okoljsko gradbeništvo doc. dr. Dušana Žagarja, je objavljen  tukaj (1.4 MB).

V zvezi z dopisom kot pripravljalec spletne ankete podajam tri komentarje:

1) Pooblaščeni inženir se mora zavedati, da se z vključitvijo tehničnih rešitev, ki »prehitevajo predpise«, spušča na področje, ki ga pravno izpostavlja. Namreč, zakon od pooblaščenega inženirja kot strokovnjaka pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti izrecno zahteva, da »ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka)«. Za razliko od morebitnega dobronamernega investitorjevega svetovalca prekipevajočega od različnih takšnih in drugačnih inovativnih zamisli, zakon ne zahteva nič. Pri vključevanju tehničnih rešitev, ki nimajo osnove v tehničnih standardih in smernicah, bo pooblaščeni inženir prisiljen (pre)velikokrat, da se zanaša na nepreverjene podatke drugih, kar bo v primeru nastalih »težav«, lahko veljalo kot odstop od zahtevane skrbnosti dobrega strokovnjaka in se mu enostavno očitalo malomarnost.

2) Spletni vprašalnik večinoma predstavlja smiselni prevod vprašanj, s katerimi bi se inženir srečal, če bi se odločil za opravljanje izpita za pridobitev strokovnih pooblastil po sistemu trajnostnega ocenjevanja stavb LEED (Leadership in Energy and Environmental Design), to je »Green Associate« in »Accredited Professional BD+C« (akreditiran strokovnjak za načrtovanje in gradnjo stavb). LEED predstavlja uveljavljeno mednarodno gonilno silo »zelene« gradnje stavb, ki se napaja iz skupnega znanja različnih strokovnih organizacij, iz držav s celega sveta. Pri trajnostnem ocenjevanju stavb je mogoče na področju varčevanja z vodo dobiti največ 10 in za inovativno projektiranje največ 6 od skupaj možnih 110 točk.

3) Vsekakor in brez dvoma pa potrebuje pri zeleni gradnji pomoč država, kar dokazuje na primer priloga 7, Uredbe o zelenem javnem naročanju. Iz njene točke 7.1.2, kjer so postavljeni pogoji za ugotavljanje sposobnosti projektne skupine ponudnika izhaja, da mora biti vanjo imenovan vsaj en strokovnjak, ki je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekt za izvedbo, ki presega minimalne zahteve določene v enem od tam naštetih pravilnikov. Kakšen strokoven kriterij pa je to? V celotni projektni skupini mora biti zgolj eden od njih »tako izjemen strokovnjak«, da je pri določitvi izolacije iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije izračunano debelino izolacije vsaj ene od površin zunanjega ovoja zaokrožil navzgor, ali pa izračunano potrebno količino zunanjega zraka za prezračevanje zaokrožil z decimalk na celo število, ali pa predvidel umivalnik več od sicer v pravilniku predpisanega potrebnega števila. Za ostale sodelujoče v projektni skupini ne predstavlja oviro, da so morda nazadnje projektirali še po danes že neveljavnih predpisih.

Predsednik Komisije za trajnostno gradnjo

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.