Novica  

Na Radiu Slovenija 1 je bil v sredo, 18.3.2015 objavljen pogovor novinarja Milana Trobiča s predsednikom IZS, mag. Črtomirjev Remcem.

V pogovoru je predsednik izpostavil, da mora država čim prej podpisati mednarodno konvencijo o preprečevanju socialnega dumpinga na trgu. Na gradbenem trgu se pojavlja precej vse več delavcev iz tujine, ki zaradi neurejenih delovnih in socialnih razmer povzročajo velik socialni dumping. To se pravi, cilj je zagotoviti kakovost dela. Ker brez ustrezne cene to ni možno, mora biti jedro zaposlenih v gradbeništvu seveda v Sloveniji, ne pa migrantov. Povedal je še, da pri prenosu direktive o javnem naročanju v slovenski pravni red pričakujemo posnemanje praks sosednjih evropskih držav, ob tem tudi zaščito slovenskih interesov, tako kot je to navada pri vseh drugih državah in enakopravno vključenost naše pobude ZORG v pripravo Zakona o javnih naročilih in upoštevanje naših pobud. Določiti je potrebno tudi obvezna ravnanja javnih naročnikov, vezana na javno naročanje inženirskih storitev na področju graditve objektov in gradenj. Cilj je dvig kakovosti javnih objektov in znižanje stroškov v celotni življenjski dobi.
Zato je potrebno naročanje najboljših in ne najcenejših rešitev. V noveli ZGO, ki je v pripravi na Ministrstvu za okolje in prostor, se mora prenoviti pogoje za upravljanje reguliranih poklicev in z njimi povezanih inženirskih dejavnosti in gradnje, saj smatramo, da je trenutna regulacija premalo učinkovita. Tudi IZS nima zadostnih zakonskih pooblastil, da bi lahko zagotavljala kakovostne storite svojih članov. Izboljšati je potrebno regulacijo poklica. Reguliran poklic je potrebno povezati z opravljanjem dejavnosti, kot je to praksa v državah EU. Pri tem je treba jasno opredeliti odgovornost, jo koncentrirati in ne razprševati. Uvesti je potrebno stalen strokovni nadzor nad reguliranimi poklici, saj ga trenutno nihče ne izvaja.

Na koncu je omenil še, da je potrebno sprejeti tudi srednjeročni načrt razvoja infrastrukture, kjer bodo upoštevani tako veliki projekti, kot tudi projekti energetske prenove stavb. Prav tako je potrebno sistematično skrbeti tako za ceste, kot za železnico. To se pravi, da se sproti popravlja tisto, kar je potrebno in da se ne dela dolgoročna škoda. To sta dve stvari, kjer se z manjšimi vložki, katere verjetno, lahko z določenimi prerazporeditvami v proračunu zagotovimo sami, za večje infrastrukturne projekte je potrebno bodisi javno-privatno partnerstvo oziroma drugačne oblike tujih
investitorjev.