Novica  

Kot je znano, se je decembra lani svetovna politična srenja sestala na vrhu v Parizu, kjer so se dogovorili ter zavezali, da se sme podnebje ogreti le še za znosni 2°C.

Šlo naj bi za zgodovinski dogovor, saj so sporazum COP 21 sestavili pogajalci iz razvitih držav in držav v razvoju. Namen sporazuma je doseči znižanje učinkov tople grede do leta 2050.

Vzporedno z vrhom v Parizu je WFEO (Svetovno združenje inženirskih organizacij), prav tam, gostil inženirski vrh COP 21 z naslovom "Od besed k dejanjem – sektorski pristop", kjer je bil govor o sodelovanju inženirjev in implementaciji inženirskega znanja, s čimer bi bilo moč doseči cilj.

Oba vrha, tako politični kot inženirski, sta pokazala na pomen inženirstva in na nujnost mobilizacije inženirjev pri realizaciji možnih rešitev tako pri obstoječih kot v prihodnje zgrajenih infrastrukturnih sistemih. V nasprotnem bo družba še naprej živela v negotovosti zaradi vplivov vremenskih sprememb. Namreč. Brez poskusov zmanjšanja toplogrednih izpustov, se na obzorju rišejo katastrofe.

Sporazum COP 21 pripoznava pomembno vlogo inženirjev in znanstvenikov pri odpravljanju klimatskih težav, saj naj bi ti skupaj našli način, kako v posamezni državi odpraviti oz. zmanjšati izpust toplogrednih plinov, kar naj bi bilo mogoče tudi (iz)meriti.

Nevladne organizacije, in ena od njih je tudi WFEO, imajo pomembno vlogo pri sodelovanju med narodi, pri oceni tveganj in dobrih praks. Izjava inženirskega vrha v Parizu je:

"Inženirji se bomo v projekt vključili z izvajanjem inovativnih tehnologij in stroškovno učinkovitih, uresničljivih tehničnih rešitev, ki temeljijo na zanesljivih inženirskih kriterijih ter znanstveno dokazljivih klimatskih projekcij. Ti ukrepi predstavljajo prizadevanje za zmanjšanje hitrosti in obsežnosti klimatskih sprememb in kazanje na vpliv neizogibnih posledic na družbo in kakovost življenja."

WFEO se je zavezal k sodelovanju s skupino znanstvenikov in tehnologov, delujočih v okviru ZN, da bi dosegli cilje, zastavljene v COP 21, z uporabo orodij in mehanizmov kot so sistem mišljenja, mednarodni standardi in pravila dobre prakse - vključujoč oceno klimatskih sprememb, in okoljske, družbene ter ekonomske vplive v inženirsko prakso. Ocene tveganja morajo vključevati celoten infrastrukturni sistem, kjer vsi elementi, fizični in človeški skupaj, kažejo na tveganje.

Šele ko bosta inženirsko znanje in implementacija potrebnih tehnologij nadomestili oz. ublažili večino toplogrednih plinov, se bodo emisije teh znižale že pri samem izvoru. Na ta način bo mogoče na svetovni ravni znižati stopnjo toplogrednih emisij na raven, ki je bila zastavljena v Parizu.

V Sloveniji je videti, da predlog novega Gradbenega zakona zgoraj omenjeni del o nujnosti sodelovanja pooblaščenih inženirjev in implementaciji inženirskega znanja pri zmanjševanju učinkov tople grede, zanemarja. Tudi obstoječa zakonodaja, ki obravnava energetske izkaznice, preglede klimatskih in ogrevalnih sistemov, ter še posebej energetskih pregledov, znanje in izkušnje pooblaščenih inženirjev žal povsem spregleda.   

Čas je, da se inženirji aktivno lotimo dela. Na vseh nivojih.