Novica  

STROKA JE PREPRIČANA, DA DRŽAVA KOT INVESTITOR SLABO VODI SVOJE INVESTICIJE

Učinkovita graditev javnih objektov za izhod iz gospodarske krize

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS) sta 8. junija 2009 znova organizirali posvet o učinkovitosti javnih gradenj. Zbralo se je prek 100 udeležencev, predstavnikov gradbene in inženirske dejavnosti, članov GZS ter vrsta pooblaščenih inženirjev, članov IZS, poslanec Državnega zbora, predstavnikov ministrstev, državnih, regionalnih in lokalnih institucij in medijev.

Od leve proti desni: dr. Mitja Pavliha (MOP), mag. Ljubo Žerak (MP), poslanec DZ RS g. Jakob Presečnik in mag. Črtomir Remec (IZS).

V povezavi z najavljeno pospešeno graditvijo in obnovo javnih infrastrukturnih objektov, kot pomembnega dela proti kriznih ukrepov, stroka opozarja, da država slabo vodi svoje investicije. Neizkušeni investitorji v želji po čimprejšnjem pričetku gradnje podcenjujejo prvo fazo gradnje – to je pripravo strokovnih podlag in načrtovanje – ki je relativno poceni, določa pa uspešnost ali neuspešnost investicije.

Država se mora za vodenje svojih investicij usposobiti, poskrbeti mora za nujne spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, graditve, prostora in varstva okolja ter se nenazadnje ustrezno organizirati. Stroka vidi rešitev v ustanovitvi direktorata za graditev in hkrati agencije za javne investicije. Prepričana je, da je to nujna sistemska sprememba za manj neusklajenosti v zakonodaji in manj napak v vodenju investicij, s čemer bi zagotovili pomembne prihranke v denarju in času.

Mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, je izpostavil cilje, ki bi si jih država kot največji investitor morala zastaviti, še posebej v teh kriznih časih: »To so boljša organiziranost države kot investitorja, usklajeno sprejemanje zakonodaje ob upoštevanju stališč strokovne javnosti, pospešitev investicij v javne stavbe in predvsem javno infrastrukturo ter kakovostna, energetsko učinkovita in cenejša gradnja.« Državi je predlagal ustanovitev direktorata ali agencije za javne investicije, katere temeljna naloga bi bila med drugim priprava skupne strategija graditve javnih objektov, smernic za pripravo razpisne dokumentacije ter določitev postopka in kriterijev za najboljšega ponudnika, koncept vodenja in analiza javnih gradenj, priprava korekcijskih ukrepov za izboljšanje vodenja investicij, okolju prijazna in trajnostna gradnja, sodelovanje pri pripravi zakonodaje.

Udeležence okrogle mize sta nagovorila tudi v.d. generalnega direktorja Direktorata za železnice in žičnice Ministrstva za promet, mag. Ljubo Žerak, in v.d. generalnega direktorja Direktorata za prostor Ministrstva za okolje in prostor, dr. Mitja Pavliha.

Dr. Mitja Pavliha je izpostavil pomanjkanje projektov, ki bi bili primerni za takojšnje črpanje kohezijskih sredstev po OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013. Poudaril je, da je težko nadomestiti večletne zamujene odločitve, še posebej ne brez jasne državne strategije. Zato je država v iskanju hitrih rešitev ustanovila vladno medresorsko komisijo z nalogo odpraviti ovire pri umeščanju in graditvi objektov državnega in naddržavnega pomena. Cilj komisije je podati predloge za spremembo zakonodaje in boljšo organiziranost države. V pripravi je zakon o umeščanju linijskih objektov v prostor, s katerim naj bi se med drugim premostilo probleme z izvršbo, razlastitvami in odgovornostmi za baze podatkov nosilcev urejanja prostora.

Mag. Ljubo Žerak je izpostavil dotrajanost obstoječe železniške infrastrukture, ki terja takojšnje investicije v novogradnje in obnovo, zaradi česar intenzivno pripravljajo več DPN-jev. Opozoril je na problematiko njihovega umeščanja v prostor, še posebej tistih, ki so predvideni na kmetijskih zemljiščih in s tem v zvezi na nujnost sprememb prostorske in resorne zakonodaje. Nadaljeval je s problematiko kadrovske podhranjenosti stroke na resornem ministrstvu in v projektivi, ki se nanaša na železnice. Problem je financiranje - za 200 do 250 mio evrov potrebnih sredstev za obnove bo država zasebnemu kapitalu po principih JPP nudila državno jamstvo. Med načrti je za leto 2010 posebej opozoril na novogradnjo enotirne proge Divača Koper in dveh odsekov v SV Sloveniji, ki bodo prva priložnost za konkretno, ne le najavljeno vključitev domače inženirske in gradbene stroke.

Na posvetu so sodelovali tudi predstavnika IZS Ivan Leban in Mitja Lenassi ter predstavniki GZS Borut Gržinič, Metod Di Batista, mag. Vekoslav Korošec in Anton Šajna.

Po predstavitvah je stekla razprava. V njej so udeleženci podprli nujne sistemske spremembe na področju zakonodaje in organiziranosti države, ki bi ob takojšnjih strateških odločitvah Vlade pripeljale do dejanskega zagona javnih infrastrukturnih investicij še v tem letu.

Predstavitve posameznih govorcev so objavljene na spletni strani: www.gzs.si/slo/45210

 Sporočilo za javnost (208 KB)

 Pozvetek razprave udeležencev posveta (185 KB)