Novica  

DELO FT, Pon 07.01.2008

Inženirska inventivnost - pogoj za razvoj

ČRTOMIR REMEC

V Sloveniji smo v zadnjem času doživeli veliko sprememb v politiki, gospodarstvu, zdravstvu in celo v kulturi, precej manj pa se je po mojem mnenju zgodilo na raziskovalnem, tehnološkem in inovacijskem področju. To se najbolj pozna v sorazmerno nizki dodani vrednosti večine naših podjetij.

V preteklosti je bilo veliko inventivnih rešitev v gradbeništvu namenjenih premagovanju čedalje večjih razponov in višin, zdaj pa je nov izziv upoštevanje pravil trajnostnega razvoja. Že dejstvo, da se skoraj polovica vse energije porabi v gradbenem sektorju in še posebno v stavbah, kjer prebijemo več kot 90 odstotkov našega časa, je enkratna priložnost za inovacije. Glede na precejšnjo konservativnost gradbeništva je večina obstoječih stavb energetsko potratnih in tudi pri novogradnjah ni veliko bolje, ker se zakonodaja prepočasi odziva na aktualne energetske razmere in podnebne spremembe.

Gradbeništvo je dolgo veljalo za dejavnost, ki zelo pozno uvaja nove materiale in tehnologije - predvsem zaradi želje investitorjev po čim večjem zaslužku, ne glede na dolgoročno škodo uporabnikov objektov. Zato je nujno, da si vsi, ki sodelujemo v gradbenem procesu, prizadevamo za spreminjanje gradbene kulture za hitrejšo, cenejšo in varnejšo gradnjo. Ta bo pripomogla k večji gospodarski rasti ter zagotavljala zdravo in energetsko učinkovito bivalno okolje.

Več pozornosti bo treba nameniti spodbujanju ustvarjalnosti in inventivnosti inženirjev. Poleg dobre izobrazbe postaja zaradi hitrega razvoja tehnike nujno vseživljenjsko učenje v okviru poklicnih zbornic in združenj. Inženirski poklic zahteva danes poleg naravoslovnih in tehničnih tudi čedalje več ekonomskih, organizacijskih, komunikacijskih in drugih znanj po načelih trajnostnega razvoja. Veliko se pričakuje od bolonjske reforme, vendar osebno predvsem upam, da ne bo edini rezultat poenotenje, temveč predvsem temeljita prenova in večja konkurenčnost študijskih programov, ki bodo povečali ugled in zvišali ceno inženirskih poklicev.

Inventivnost pa ne prinaša samo novih proizvodov, ampak tudi izboljšane proizvodne procese in poslovne modele. Lep primer inventivne gradnje hiš so japonski proizvajalci, ki jih izdelujejo in prodajajo podobno kot avtomobile. Kupec si izbere posamezne module, mere, streho, fasado in vso notranjo opremo, upoštevajo pa tudi vse posebne želje. Najkrajši čas za postavitev je 16 ur, najdaljši dva tedna, cena za kvadratni meter pa je od 1100 evrov za najpreprostejšo izvedbo do 2200 evrov za luksuzno vilo.

V razvoj programa eno- in večstanovanjskih bivalnih enot je na primer najinventivnejši japonski izdelovalec avtomobilov pred nekaj leti vložil več kot dve milijardi evrov in trenutno že dosega letno prodajo več kot 5000 hiš na modularni podlagi. Pogoj za uspeh so enotni standardi in gradbeni predpisi ter razvitost trga.

Evropski gradbeni trg pa še ni primerljiv z japonskim, zato je nujno pospešiti uporabo enotnih gradbenih predpisov EUROCODE in na podlagi direktive o gradbenih proizvodih sprejeti posamezne standarde za proizvode, ki so osnova za znak CE.

Slovenija je s 1. januarjem postala prva država EU z obvezno uporabo evrokodov, kar projektantom in izvajalcem kljub pričakovanim začetnim težavam dolgoročno prinaša konkurenčno prednost. Ob tem je Inženirska zbornica Slovenije ena prvih poklicnih zbornic, ki je podelila nagrade za inventivnost. Vse tri nagrajene rešitve imajo tudi gospodarski učinek in vplivajo na poslovanje podjetij, posredno pa koristijo širši regiji.

Odkopna metoda Rudnika Velenje omogoča do 20 odstotkov večji izkoristek, ki zagotavlja uspešno poslovanje rudnika in posredno tudi konkurenčno obratovanje termoelektrarne Šoštanj. Vijačna metoda narivanja mostov podjetja Primorje omogoča gradnjo mostov z večjim vzdolžnim naklonom in pomeni veliko tehnološko prednost pri ponudbah na domačem in tujih trgih. Krkina Sinteza 4 je primer zahtevne visokotehnološke gradnje, kjer so številni domači in tuji projektanti in izvajalci odlično sodelovali s strokovnjaki investitorja in končali projekt v izjemno kratkem času. Glede na to, da v Krki razmišljajo že o naslednjem obratu, je poslovni učinek nagrajene gradnje več kot očiten.

Kljub nekaj lastovkam pa je še vedno slovensko gradbeništvo razvojno premalo aktivno, čeprav ne odstopa bistveno od evropskega povprečja. V EU ima gradbeni sektor več kot 10 odstotkov celotnega BDP in okoli 25 odstotkov industrijske proizvodnje, zato bo ostal konkurenčen doma in v tujini le s pospešenim vlaganjem v raziskave in razvoj ter ustvarjanjem inventivnejšega okolja za zaposlene.

Ena od priložnosti učinkovitega povezovanja in sodelovanja gospodarstva, raziskovalne sfere in politike so evropske tehnološke platforme, katerih osnovni namen je od spodaj navzgor izluščiti razvojne potrebe in sposobnosti podjetij ter jih povezati z raziskovalnimi skupinami na inštitutih in fakultetah. Naloga politike pa je, da zagotovi primerno zakonodajno in infrastrukturno okolje, ki bo spodbujalo in zagotavljalo dolgoročno rast in razvoj.

V Sloveniji imamo že več kot 20 tehnoloških platform, med katerimi se jih kar nekaj vsaj deloma ukvarja z gradnjo. Največ gradbenih podjetij združuje Slovenska gradbenotehnološka platforma, ki namerava ustanoviti svoj razvojni sklad za financiranje skupnih projektov. Zelo aktivna je tudi Slovenska termosolarna tehnološka platforma, ki spodbuja večjo uporabo sončne toplote za učinkovito ogrevanje, hlajenje in prezračevanje nizkoenergijskih stavb.

Ker je energija ena razvojnih tem našega predsedovanja EU, bo termosolarna platforma maja 2008 v povezavi z Evropskimi sončnimi dnevi organizirala mednarodno konferenco Sončna energija v stavbah. Cilj te konference je na eni strani prepričati politike, kako nujna je zakonsko obvezna uporaba solarnih sistemov v večjih javnih stavbah, na drugi strani pa približati najnovejše tehnologije projektantom in investitorjem.

Inženirska inventivnost je velikanski razvojni potencial slovenskih podjetij, ki za zdaj še ni bil dovolj izkoriščen, zato bo treba zagotoviti še spodbudnejše delovno okolje in sistem nagrajevanja inovacij.

Mag. Črtomir Remec , direktor Trimovega raziskovalnega inštituta CBS Inštitut, d.o.o., in predsednik Inženirske zbornice Slovenije