Novica  

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so se 30.3.2017 sestali predstavniki slovenskih in hrvaških gradbincev in začrtali smernice za izdelavo skupnih standardiziranih popisih za gradbeno dejavnost. Če želimo urediti segment gradbeništva, so popisi del nujno potrebni, je bilo enotno mnenje prisotnih. Problem vidijo tudi na državni ravni, saj pristojna ministrtva ne sodelujejo dobro.

Tudi Inženirska zbornica Slovenije si želi popisov del, zato smo se pridružili pobudam iz preteklosti. Vsak sam ne more narediti popisov, niti jih financirati.

V zadnjih letih je bil interes, da se naredi korak naprej na tem področju, predvsem s strani gradbenih podjetij, ki so prisotna na avstrijskem in nemškem trgu. Standardni popisi del bi bili zelo dobrodošli zlasti v primeru javnih naročil, saj bi prinesli pošteno konkurenco za vse ponudnike, a žal v preteklosti ni bilo dovolj velike želje za realizacijo. Če gre za ponudbe z izjemno nizkimi cenami, nam ta standardizacija v Sloveniji manjka. Vlada RS mora uporabo Smernic za javno naročanje gradenj prepoznati kot strateško pomemben dokument in javne naročnike napotiti k njihovi uporabi, pripravljavce smernic pa zavezati k aktivnemu izvajanju ukrepov za njihovo uporabo.

Za javne investicije bi bilo to izjemno koristno, menijo tako hrvaški kot slovenski predstavniki gradbene panoge.

Gradbinci menijo, da bi bilo treba nasloviti na državo pobudo: potrebujemo popise in ti se morajo uporabljati pri javnem naročanju, izdelajo pa naj se na ravni države bodisi naj jih izdela nekdo drug.  

Govorci so še menili, da je na državni ravni problem v pristojnosti, saj si pristojnost za to področje podajajo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za javno upravo, in ocenili, da je sodelovanje med ministrstvi slabo.

Gradbinci so ob zaključku postavili smernice za naprej in soglašali, da:

1. obstaja interes za meddržavni projekt,

2. projekt oz. popis gospodarstvo potrebuje,

3. projekt bo zaživel v praksi, ko ga bo posvojila država in ga naredila obveznega pri javnem naročanju,

4. potrebujemo ga zaradi BIM-a, trajnostne gradnje in zato, da se začnejo v gradbeništvu uvajati nove tehnologije (gradbena dejavnost je med najmanj naprednimi),

5. da bomo projekt realizirali, pa moramo opredeliti finančne vire, določite naloge, začeti pogovore z državo itd.,

6. cilj je dobiti tudi finančna sredstva za ta projekt.