Novica  

Obveščamo vas, da lahko projektivna podjetja in samostojni podjetniki prejmejo odločbo o prekršku zaradi kršitve 33. člena ZGO-1 v primeru, če opravljajo dejavnost projektiranja in tudi dejavnost nadzora, medtem ko imajo zavarovano odgovornost samo do zakonsko določene višine 41.000 EUR.

Stališče gradbenega inšpektorja namreč je, da mora imeti podjetje, če opravlja dejavnost projektiranja in nadzora, zavarovano odgovornost v dvakratni višini, kar je v popolnem  nasprotju z dosedanjo prakso.

Iz obrazložitve, zapisane v odločbi o prekršku, ki smo jo prejeli v vednost, izhaja, da je ta obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. V predmetni zadevi namreč ni mogoče ugotoviti, zakaj inšpektor (tudi če se postavimo na njegovo stališče) šteje, da je 41.000 EUR zavarovalno kritje za projektiranje in ne za nadzor. Lahko bi namreč šteli, da je zavarovalno kritje, ki izhaja iz zavarovalne police, namenjeno prav nadzoru, torej je bila, v času izvajanja nadzora na konkretnem projektu, zavarovalna polica veljavno sklenjena. Inšpektor bi moral natančneje razjasniti, zakaj se je postavil na materialnopravno stališče, ki govori o tem, da je treba najnižje zavarovalne vsote seštevati v primeru opravljanja več različnih dejavnosti, posebej ob dejstvu, da je njegovo stališče povsem nasprotno dosedanji ustaljeni praksi. V primeru, da bi prejeli podobno odločbo o prekršku, je smiselno izkoristiti ustrezno pravno sredstvo.

Pravna interpretacija 33. člena ZGO-1: Določba 33. člena ZGO-1 pravi, da morajo projektant, izvajalec, nadzornik in revident pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti. Višina letne zavarovalne vsote se, v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu, dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta. Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne sme biti nižja od 41.000 EUR. 

V zvezi s tem členom v sodni praksi ne obstaja nobena odločitev, ki bi omogočala razjasnitev nastalega problema. Odgovor na vprašanje, ali mora imeti udeleženec pri gradnji, v primeru da opravlja dejavnost izdelave projektne dokumentacije in nadzora, zavarovanje za vsako dejavnost posebej, izrecno ne izhaja niti iz 33. člena ZGO-1, saj bi bilo sicer v tretjem odstavku zapisano, da zavarovalna vsota ne sme biti nižja za vsako dejavnost, ki jo opravlja kot udeleženec pri graditvi objekta. 

Stališča inšpektorja ne potrjujejo niti prvi niti drugi odstavek 33. člena ZGO-1. Iz prvega odstavka 33. člena zakona izhaja obdobje, ko mora imeti udeleženec pri gradnji zavarovano svojo odgovornost. To je razumljivo ves čas trajanja opravljanja dejavnosti. Pri tem zakon ne ločuje med posameznimi različnimi udeleženci pri gradnji. Zavarovanje je v tem primeru enako. Drugi odstavek 33. člena pa ponuja odgovor na to, kakšna je oblika zavarovanja, ki je lahko ali zavarovanje za posamezen primer ali letno zavarovanje, kar pa je stvar avtonomije pogodbenih subjektov. Iz tega člena tako ne izhaja nobena podlaga, ki bi utemeljevala stališče, da je treba skleniti zavarovanje za večkratni znesek.

Če izhajamo iz namena zavarovanja odgovornosti lahko rečemo, da je to namenjeno varovanju udeležencev pri gradnji pred nevarnostjo, da zaradi napak, ki so lahko zelo hude in povzročijo ogromno škode, ne zapadejo v nevzdržno finančno stanje. Po drugi strani lahko tudi oškodovanci pridejo do hitrejšega poplačila škode, če se napaka dokaže. Prav slednje pa bi lahko vplivalo na stališče, kolikšna bi lahko bila zavarovalna vsota. Če določen udeleženec na posameznem projektu deluje le v eni vlogi (projektant ali nadzornik) ni razloga, da bi moral imeti zavarovano odgovornost za dvojni znesek. V tem posameznem projektu namreč drugo vlogo opravlja drug udeleženec, ki je prav tako zavarovan za vsaj takšen znesek. V primeru napake, se zavarovalna vsota po zavarovalni polici v celoti sprosti.

Res je tudi, da lahko posamezen udeleženec tekom leta sodeluje pri gradnji enega objekta kot projektant, pri gradnji drugega pa kot nadzornik, kar pomeni, da je minimalna zavarovalna vsota namenjena morebitnim napakam tako glede njegovega projektiranja pri enem objektu kot tudi nadzorovanja pri drugem objektu. Torej je znesek vsaj razpolovljen. Enaka težava se lahko pojavi tudi v primeru udeleženca, ki v enem letu sodeluje kot projektant pri več gradnjah, zavarovalna vsota pa se porazdeli na vse te gradnje. Po mnenju inšpektorja gre za različne vloge, kar je zmotno razmišljanje, saj je dejansko stanje enako. Stališče inšpektorja, ki kar povprek zahteva dvojno zavarovalno vsoto ne oziraje se na posamezen projekt, je tako prestrogo in po našem mnenju nima nobene podlage v ZGO-1.