Novica  

Pravilnik o učinkoviti rabi energije (Ur. l. RS, št. 52/10) ima v 12. členu zapisano, da se sme mehansko prezračevanje projektirati in izvesti samo v primeru, če ni mogoče izvesti naravnega in hibridnega[1]. Nad tem zapisom sem septembra 2010, v takratni vlogi predsednika SS MSS, izrazil (ne samo) začudenje v sestavku ENERGETSKA UČINKOVITOST STAVB V LUČI ZAHTEV »PURES 2010« IN »PRENOVLJENE EPBD«, objavljenem v glasilu IZS.NOVO št. 55 (na straneh 15 in 16)[2]. 25. januarja 2018 so se (ne samo) nad tem zapisom čudili tudi sodelujoči v razpravah na strokovni delavnici o prezračevanju stavb, ki jo je v Mestni hiši v Ljubljani pripravilo združenje ZIEI[3],[4]. Namreč, zapis v PURES 2010 je bil pred kratkim smiselno prenesen zakonodajno še višje, v Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 61/17), v katerem se peti odstavek 21. člena glasi: »Če z naravnim prezračevanjem v prostorih ni mogoče doseči predpisane kakovosti zraka, se uporabi[5] sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora omogočati učinkovito vračanje toplote zraka.« Pri tem je pomenljivo, da ta člen nosi podnaslov »varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije«.

Zapisano v zakonu pomeni dvoje:

1. Naravno prezračevanje je samo po sebi energijsko učinkovitejše od hibridnega in mehanskega. Vedno, povsod in ne glede na vrsto (kategorijo) stavbe!

2. Hibridno in mehansko prezračevanje se uporabita samo v primerih, ko z naravnim ni mogoče doseči predpisane kakovosti zraka!

Ker je (naj bi bilo) naravno prezračevanje energijsko učinkovitejše od drugih dveh, pravilnik, sedaj tudi zakon, dopuščata edino možnost uporabe mehanskega in hibridnega, če notranjo kakovost zraka ni mogoče doseči. Pri tem ne gre zamenjevati kakovost zraka s toplotnim okoljem in ugodjem. Kakovost zraka se nanaša samo na vsebnost onesnaževalcev zraka[6],[7]. Torej, kdor želi pri projektiranju uporabiti samo hibridno in/ali mehansko prezračevanje, mora v vlogi projektanta najprej dokazati, da z naravnim ne bo mogoče doseči notranje kakovosti zraka. In ugotovitev kot utemeljitev odločitve za hibridno in/ali mehansko prezračevanje zapisati v svoje tehnično poročilo. Sicer je dolžan izdelati načrt, ki vključuje vse tri sisteme prezračevanja!?

Vse, ki zanima, ali je naravno prezračevanje samo po sebi res energijsko učinkovitejše od drugih dveh, vabim k nadaljevanju branja, prav tako tudi vse, ki bi se postopkom načrtovanja naravnega prezračevanja želeli seznaniti[8]. Navsezadnje je njegova vključitev v projekte sedaj zakonsko obvezna! Ob tem naj še spomnim, da je v veljavi Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št. 89/99 in 93/05), ki v 17. členu podaja tudi splošne napotke glede projektiranja naravnega prezračevanja.

Na strokovni delavnici ZIEI prikazan primer postopka načrtovanja naravnega prezračevanja šolskega razreda – učilnice je objavljen  tukaj (245 KB). Dopolnjen v delu, ki se nanaša še na razčlenitev energijske učinkovitosti naravnega in mehanskega prezračevanja ter dodatkom, vezanim na pripravo porabne tople vode (PTV).

Članek je pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str..

[1] Sicer v marsičem sporen PURES 2008, zapisa, ki bi povezoval naravno prezračevanje z energijsko učinkovitostjo, ni imel.

[2] Dosegljiv na medmrežju: http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2010/letnik-13-stevilka-55/programiprojekti/energetska-ucinkovitost-stavb-v-luci-zahtev-pures-2010-in-prenovljene-epbd/

[3] Referati nekaterih udeležencev so dosegljivi na medmrežju:  http://www.zenergija.si/delavnica

[4] V Sloveniji so strokovnjaki za energijo vse z njo povezano poimenovali UČINKOVITOST. Angleške besede »efficiency«, »efficacy«, »performance«, v Sloveniji vse pomenijo zgolj eno - UČINKOVITOST.

[5] Uporabi s strani koga? Projektanta v fazi načrtovanja, ali uporabnika stavbe, ki mu je projektant dolžan zagotoviti kar vse tri sisteme prezračevanja – naravnega, hibridnega in mehanskega? Se lahko zapis v zakonu nanaša samo na vrstni red izbire vključevanja/izključevanja sistema prezračevanja s strani uporabnika, glede na (ne)doseganje prepisane kakovosti zraka?

[6] Obravnavajo jih 7. do 10. člen Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS, št. 42/02 in 105/02).

[7] http://www.izs.si/novica/onesnazevala-trdni-delci-pm10-pm25-in-ozon-1924/

[8] Prikazan podrobno predvsem v delu, ki se omejuje na energijsko učinkovitost.