Novica  

Medtem, ko še čakamo odgovore na postavljena vprašanja MOP in MzI, vezana na spreminjanje PURES in TSG ter na poziv o odvzemu licenc izkazničarjem, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih zahtev zakona, (novica je bila objavljena 2.4.2018 in jo najdete  tukaj) so se pojavila nova vprašanja, vezana na:

1. Pravilnik o prezračevanje in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS, št. 42/02 in 105/02) -  dopis MOPu (141 KB)  in

2. Ne dovoljevanje uporabe aerotermalnih električno gnanih toplotnih črpalk na območjih z daljinskim ogrevanjem in zemeljskim plinom -  dopis MOPu in MiZ (234 KB).

Ob tem UO MSS izpostavlja, da velja v Sloveniji glede energije za potrebe delovanja stavb precejšnja nedoslednost, če ne celo nepravilnost. Že pri samem izrazoslovju. Pri nas je prav vse povezano z energijo stavb izraženo skozi uporabo besede »učinkovitost«. Tako je »Energy Performance Building Directive« prevedena kot »Direktiva o energetski učinkovitosti stavb«, »Energy Efficiency Directive« kot »Direktiva o energetski učinkovitosti«, v njej večkrat uporabljena beseda »Effectiveness« prav tako kot »Učinkovitost«. Vendar, kaj v slovenščini pomeni beseda učinkovitost? Po SSKJ je »učinkovitost« opredeljena s štirimi možnostmi:

1. ki učinkuje tako, kot se želi, pričakuje,

2. ki dosega tak učinek, kot se želi, pričakuje,

3. ki opravlja določene naloge, izpolnjuje določene zahteve, kot se želi, pričakuje,

4. s katerim se dosega želeni, pričakovani cilj.

Pomeni, pri učinkovitosti gre prvenstveno za izpolnitev postavljenega cilja, naloge, ne glede na dejansko izkoriščenost razpoložljivega časa in/ali vloženega napora. Kot to razloži naslednji primer (za razumevanje razlikovanja angleških besed »Effective« in »Efficient«): Dva dirkalna avtomobila privozita na cilj, torej sta bila oba učinkovita, vendar je eden pri tem porabil manj goriva, kar pomeni, da je bila njegova izkoriščenost višja. Oziroma kot povzeto v angleškem izvirniku: »Being effective is about doing the right things, while being efficient is about doing things right.« Zanesljivo tudi slovenščina premore dve različni besedi, na primer »učinkovitost« in »izkoriščenost«. O neprimernosti prevoda angleške besede »Performance« zopet z »učinkovitostjo« tako in tako nima smisla izgubljati besed, saj gre za lastnosti, obnašanje… Ne nazadnje za performančnost. Naravnost nujno je, da se poskrbi za strokovnost prevodov in uporabo pravilnega izrazoslovja v pravilnikih in tehničnih smernicah. Ne more biti prav vse prevedeno kot »učinkovitost«.

V namen nadaljnjega utemeljevanja nujnosti ločevanja besed »učinkovitost« (kako dobro sistem obratuje) in »izkoriščenost« (kako drago sistem obratuje) v povezavi z energijo tehničnih sistemov stavb predstavljam še naslednji primer. Ob koncu gradnje, ko se bliža rok za dokončanje del in je pritisk na izvajalca s strani investitorja in nadzora zelo visok, tečejo stvari največkrat takole. Vzemimo primer hladilnega sistema. Izvajalec je postavljen v precep, ali z izvedenim hladilnim sistemom doseči ustrezen hlad v prostorih, ali visoko energijsko izkoriščenost sistema, vendar ob tem ne dovolj hladnih prostorov, potem zanj ni prav nikakršnega prostora za razmišljanje in razpravo. Učinek/učinkovitost vedno premaga izkoristek/izkoriščenost. Namreč, doseganje učinka, to je zahtevane/projektirane temperature v prostoru je preprosto merljivo in jasno dokazljivo (kar imajo pravniki silno radi), za razliko od drugih željenih/projektiranih lastnosti, kot na primer izkoristek hladilnega sistema. Energijski izkoristek je običajno prva žrtev, ko na gradbišču zavlada rok za dokončanje del.

Ravno zato se je v gradbeništvu, prednostno za tehnične sisteme, pojavil postopek spravljanja v obratovanje, ki ga pozna tudi privzet evropski standard SIST EN 16310, ki se sicer nanaša na izrazoslovje in opisuje inženirske storitve. Ta pozna spravljanje v obratovanje (Commissioning) kot posebno podfazo gradnje (4.3). Naj spomnim, nov Gradbeni zakon v 13. točki drugega odstavku 13. člena od nadzornika izrecno zahteva sodelovanje pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj, kar ni enako celovitemu postopku spravljanja v obratovanje, zgolj en njegov nujni del.

Kakorkoli, postopek spravljanja v obratovanje vsebuje tri umeščene sloje, pri katerem se, podobno kot pri običajni arkadni igrici, lahko preide na naslednji nivo šele ko se doseže določeno strokovnost na trenutnem nivoju. Prvi nivo tako predstavlja »zagon in delovanje«, kar za prej izpostavljen hladilni sistem pomeni, da hlajena voda kroži naokoli in končni elementi ustrezno ohladijo prostore. Ko je to doseženo, se lahko preide na drugi nivo, to je »nastavitev«. To je nivo, v katerem je energijski izkoristek/izkoriščenost dobljen ali izgubljen: sistem deluje kot zamišljeno s strani projektanta, pri čemer pa zagotavljanje temperatur ni izvedeno na račun drugih dejavnikov. Med njimi energijskega izkoristka. Seveda pa mora za to vodja postopka spravljanja v obratovanje (nadzornik?) imeti jasno predstavo, kaj je projektant dejansko želel doseči – kakšni so bili postavljeni cilji. Še posebej glede rabe energije, ker so glede tega tehnična poročila v načrtih praviloma pomanjkljiva, z Elaboratom URE po PURES pa si glede tega tudi ni mogoče prav nič pomagati. Pri iskanju »nastavitev« bodo zanesljivo sledile določene ponovitve, saj projektant največkrat ni mogel predvideti vseh okoliščin, ki se pojavijo na licu mesta. Če bo vodja postopka spravljanja v obratovanje (nadzornik?) pri predvsem uganjeval projektantove zastavljene cilje, potem je zelo verjetno, da se bo na tem drugem nivoju od zastavljenih ciljev oddaljeval, ne približeval. To je pravzaprav točka, ko uspešen postopek spravljanja v obratovanje preide na tretji nivo, kjer se »zanka zapre«. Šele, ko se sistem v resničnem svetu odziva/obnaša tako kot načrtovano s strani projektanta, kar ta sam potrdi kot ustrezno na podlagi dobljenih povratnih informacij skozi postopek predaje sistema, šele takrat je naloga spravljanja v obratovanje zaključena. Zato je pravzaprav presenetljivo kako malo projektantskih pogodb zahteva od projektanta aktivno sodelovanje v fazi predaje/prevzema. Morda tudi zato ne, ker že postopek spravljanja v obratovanje, ki zajema tudi fazo predaje/prevzema, pri nas sploh ni običajen. Pri nas je običajno, da nadzornik predstavlja predvsem zbiratelja različne papirne dokumentacije, takšnih in drugačnih samo-izjav izvajalcev, dobaviteljev opreme…

Za konec še naslednje opažanje. V Sloveniji do popravka tehničnega pravilnika, smernice, standarda skorajda ne pride, na primer Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji je brez vsake spremembe že od leta 2002 dalje, PURES in TSG-1-004 od leta 2010. Kot član tudi dveh ameriških inženirskih združenj prejemam obvestila o popravkih in dopolnitvah tehničnih smernic in standardov na vsakih nekaj mesecev, njihove zbrane in celovite spremembe na vsaka tri leta. Ali to pomeni, da se ameriški inženirji mnogo bolj motijo, naši strokovnjaki pa so izredno temeljiti in predvidijo stanje stroke za 10 in več let vnaprej? Ne delim tega mnenja, nasprotno.

Pripravil: predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.