Novica  

MOP nam je posredoval odgovora na postavljeni vprašanji, pri čemer se je prvi nanašal na Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji, drugi na nedovoljevanje uporabe aerotermalnih toplotnih črpalk na območjih z daljinskim ogrevanjem zemeljskim plinom. O postavljenih vprašanjih ste bili obveščeni 14. maja preko  novice na spletni strani IZS.

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji

Kot izhaja iz prvega odgovora, ki je objavljen  tukaj (114 KB), je MOP že dal pobudo SIST za privzetje »novele«[1] DIN 1946-6 Tehnika prezračevanja – Prezračevanje stanovanj, pri čemer so tudi pripomnili, da bi to lahko storili na IZS že sami, »saj gre za organizacijo s številnimi strokovnjaki, ki se vsakodnevno ukvarjajo s področjem prezračevanja stavb in poznajo novosti s tega področja«. Lepo je prebrati, da nas na MOP prepoznavajo kot strokovnjake za prezračevanje, čeprav lahko zapisano razumemo tudi kot očitek. Kakorkoli, ko bo SIST »novelo« nemškega standarda privzel, bo prezračevanje vseh vrst stanovanjskih stavb nujno načrtovati ob upoštevanju te. Povzeto pa posodobljen nemški standard iz maja 2009 vključuje:

1. Pravila za prezračevanje stanovanjskih stavb (novih + obnovljenih),

2. Mejne vrednosti in računske metode za potrebno menjavo zraka na podlagi 4-ih stopenj:

• Prezračevanje za zaščito pred vlago (daljša odsotnost uporabnika, od uporabnika neodvisno)

• Zmanjšano prezračevanje (začasna prisotnost uporabnika, pretežno od uporabnika odvisno)

• Nazivno prezračevanje (prisotnost uporabnika)

• Pojačano prezračevanje (prisotnost uporabnika)

3. Načine odkrivanja (ne)potrebnosti prezračevanja.

Ob tem spomnim, da je izobraževanje prav o tem standardu potekalo 2. junija 2015, zato si njegovi udeleženci pogledajo zahteve in računske primere v tam prejetem gradivu.

Vezano na vprašanje uporabne vrednosti vseh (od 2002 dalje) izdelanih »Izkazov energijskih karakteristik prezračevanja stavbe«, kot tudi razloga njegove ohranitve po sprejemu PURES, odgovora ne izvemo. Zgolj to, da evidence o izkazih na ministrstvu ne vodijo, prav tako nimajo analize izdelanih izkazov. Kar vodi k zaključku, izkaz je že 16 let sam sebi namen. Kot kaže iz odgovora, tako načrtujejo tudi še v prihodnje.

»AN sNES« in predpisovanje prioritetne uporabe energentov

Kot izhaja iz drugega odgovora MOP, ki ga najdete  tukaj (110 KB), je to vprašanje predvsem v pristojnosti MzI, to je drugega od obeh naslovnikov. Sicer iz odgovora izvemo, da naj bi pri uporabi aerotermalnih TČ prihajalo do križanja ciljev investitorjev in javnega interesa. Pri tem nekako manjka pojasnilo v čem naj bi prihajalo do križanja interesov prvega in drugega, ko pa aerotermalna TČ potrebuje manj primarne energije kot sistem daljinskega ogrevanja in zemeljskega plina, poleg tega pri tem uporablja precejšen del obnovljive energije. Slednje pa je jasno izražen javni interes, ne nazadnje predpisan tudi skozi AN sNES. In, če si tega želi tudi investitor, ne prihaja do križanja ciljev, ravno nasprotno. Ali pač?

Na koncu odgovora se na MOP strinjajo in izpostavljajo svoje mnenje, da naj »imajo prednost sistemi in rešitve, ki porabijo manj primarne energije in so ekonomsko sprejemljivi, razen v primerih, ko izpusti škodljivih snovi povzročajo prevelike imisije npr. z delci PM10.« Pomeni, več TČ, manj vsakršne biomase.

Pripravil: predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str.

[1] Izpostavljena »novela« nosi letnico 2009, zato je razumljivo, da od januarja letos na voljo tudi najnovejši osnutek tega standarda.