Priročniki Publikacije  

O njih smo se pogovarjali z Ireno Andrejašič Troha, vodjo projektne skupine za javno naročanje.

Kateri je najbolj pereč problem na področju javnega naročanja inženirskih storitev?

Po mnenju projektne skupine je največji problem nelojalna konkurenca med ponudniki inženirskih storitev. Ponudniki konkurirajo z nenormalno nizkimi cenami, ki v večini primerov segajo pod lastne cene. Javni naročniki jih k temu dobesedno spodbujajo, saj večina razpisne dokumentacije namreč predvideva oddajo naročila izključno po kriteriju najnižje cene, poleg tega pa ne izvajajo določil zakonodaje o javnem naročanju ter Navodila vlade o javnem naročanju gradenj in storitev, povezanih z gradnjami, po kateri so dolžni preverjati nenormalno nizke cene.

Kako razumejo ponudniki takšno ravnanje javnih naročnikov? 

Javni naročniki ponudnikom inženirskih storitev na ta način posredno sporočajo, da jim ni pomembna kakovost projektanta, nadzornika, svetovalnega inženirja oziroma kakovost njihove storitve. Če bi jim bila, bi v merila za izbor vključili tudi kriterij kakovosti ter preverjali nenormalno nizko ceno. Tako ponudniki v borbi za posel igrajo igro, ki bi jo lahko rekli “kdo si upa več”. S tem mislim na to, kdo si zavestno upa ponuditi premalo vsebine in kakovosti inženirske storitve za najnižjo ceno.

Ali bi lahko oziroma bi morali ukrepati IZS in država?

IZS sama ne more preprečiti, da ponudniki ne bi ponujali inženirskih storitev pod realno ceno. Nima namreč pristojnosti nad poslovnimi subjekti – ponudniki inženirskih storitev. IZS lahko le na podlagi prijave disciplinskemu tožilcu preveri (po zaključku pogodbenega dela) ali je pooblaščeni inženir kakovostno opravil inženirsko storitev.

Na drugi strani država navkljub obstoječim inštrumentom in ne nazadnje možnostim, da spremeni zakonodajo, ne naredi nič. Javnih naročnikov država (vlada, računsko sodišče, občinski sveti, …) zaradi omenjenega nespoštovanja zakonov (neugotavljanja nenormalno nizke cene), ki je pripeljalo do številnih primerov slabih praks in oškodovanja državnega premoženja, doslej še ni kaznovala, kar lahko razumemo le kot dejstvo, da takšno ravnanje javnih naročnikov sprejema oziroma podpira.

Kako je mogoče spremeniti zatečeno stanje?

V zakonodaji o javnem naročanju je potrebno ponovno uzakoniti obvezno objavo ocenjene vrednosti javnega naročila in investicijske vrednosti. Praksa kaže namreč na to, da se s strani ponudnikov ocenjene vrednosti naročil, ki so vsebinsko podobna, bistveno razlikujejo, kar je nedopustno in strokovno neutemeljeno. Slednje pa povzroča pridobivanje ponudb, ki so vrednostno nerealne in neprimerljive. Posledično zato praviloma dostikrat ne pokrijejo niti materialnih stroškov izvedbe storitve. V teh primerih se morajo izvajalci storitev posluževati omejenih aktivnosti (kot v primeru nadzora manjše število obiskov na gradbiščih, ipd.), kar pomembno vpliva na kvaliteto izvedene gradnje, saj ni moč zagotoviti potrebne kvalitete storitve, kot jo inženirska stroka določa.

Ocenjeno vrednost inženirske storitve si lahko javni naročnik izračuna na primer tudi s pomočjo zborničnih meril za vrednotenje inženirskih storitev, ki predstavljajo priporočene vrednosti inženirskih storitev za kakovostno opravljeno inženirsko storitev. Pri tem je kakovost določena v prav tako zborničnih navodilih za izdelavo projektne dokumentacije, ki naj jih kot obvezna vključi v razpisno dokumentacijo.

Ministrstvu za finance oziroma vladi nadalje predlagamo, da v zakonodaji bodisi določi obvezno oddajo inženirskih storitev po kriteriju kakovosti in cene bodisi sprejme cenik inženirskih storitev.

Kaj naj bi vseboval kriterij kakovosti?

Projektna skupina za javno naročanje je pripravila vzorčna merila za oddajo inženirskih storitev (projektiranja, nadzora, geodetskih storitev) po kriteriju kakovosti in cene. Zgledovali smo se po tujih praksah javnega naročanja. Po vzorčnih merilih kriterij kakovosti vsebuje vrednotenje referenc podjetja in osebja (ločeno).

Zakaj predlagate cenik inženirskih storitev in ali ga država lahko sprejme?

IZS je pristojna za zagotavljanje strokovnosti in varovanja javnega interesa na po- dročju graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Ugotavljamo, da je veljavna zakonodaja javnega naročanja za naročanje inženirskih storitev neustrezna, saj ta ne zagotavlja naročanja kakovostnih inženirskih storitev. Ta namreč ne upošteva dejstva, da gre v našem primeru za storitve, ki so visoko intelektualne narave, primerljive na primer z odvetniškimi storitvami, zaradi česar je posplošena veljavna ureditev, ki jih obravnava zgolj kot ‚‘eno od storitev‘‘, neustrezna. Zaradi tega smo prepričani, da bi bilo mogoče našo storitev uvrstiti znotraj priloge B ali A, ki bi naročanje inženirskih storitev izvzela iz postopkov javnega naročanja in bi se pri njih uporabljale zgolj določbe, ki urejajo naročanje storitev po prej navedeni prilogi. Naj navedem, da je popolnoma nesprejemljivo oz. nerazumno dejstvo, da se storitev varovanja, pri kateri ne gre za intelektualno storitev, nahaja v prilogi B, istočasno pa zakonodaja naših storitev ne izvzame iz področja javnih naročil. Z izvzemom naročanja inženirskih storitev iz področja postopka javnega naročanja se v ničemer ne bi poseglo v veljavno evropsko ureditev. Slednja namreč omogoča in dopušča tovrstno neposredno naročanje. Poleg tega se nahajamo v izjemnih časih, ki ob izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v direktivi, dopuščajo izjemne ukrepe, kot je sprejem cenika.

Alternativa sprejemu cenika za inženirske storitve je obvezna uporaba meril strokovnih združenj (zbornic) za ocenjevanje vrednosti in obračunavanje inženirskih storitev.

Na tak način bi po mnenju projektne skupine v celoti lahko odpravili problematiko t.i. dumpinških ponudb, ki je izjemno pereča in prisotna v sedanjih postopkih javnega naročanja in naročnikom ne ponudi izbora najugodnejših ponudnikov v smislu razmerja med ceno in kvaliteto. Brez uveljavljenega cenika oziroma meril strokovnih združenj (zbornic) prihaja do ponudb, ki so neobičajno nizke, pri katerih pa je vprašljiva tako strokovnost izvedene storitve, čas izvedbe kot tudi vse garancijske zaveze, ki bi jih moral izvajalec inženirske storitve nositi do naročnika.

Katere druge probleme na področju javnega naročanja inženirskih storitev ste še zaznali in kakšni so predlogi za njihovo odpravo?

Teze vsebujejo tudi argumentirane predloge za spremembo vrednosti pragov za naročanje storitev, obveznost objave ocenjene vrednosti javnega naročila, podaljšanje obdobja veljavnih referenc s treh na deset let, ponovno uzakonitev projekta za razpis, določitev pogojev za izdelovalca razpisne dokumentacije, vzpostavitev javne baze pozitivnih in negativnih referenc izvajalcev inženirskih storitev.

Link na teze in pravno obrazložitev:

 http://www.izs.si/javna-narocila/predlogi-in-stalisca-o-javnem-narocanju/