Priročniki Publikacije  

Prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad.

Član komisije za sistemske zakone

Prvi del uredbe (klasifikacija vrst objektov) je treba upoštevati pri izpolnjevanju rubrik na strani 0.4 vodilne mape projektne dokumentacije, drugi del (objekti državnega pomena) pa pri vlaganju zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja.

V nadaljevanju so na kratko opisane določbe nove uredbe ter razlike med novo (sedaj veljavno) in prejšnjo uredbo, ki so pomembne za uporabnike.

V prvem odstavku 1. člena, kjer je določen namen klasifikacije objektov, po novem ni več določeno, da se klasifikacija obvezno uporablja "pri definiciji vrst stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki se uporabljajo v veljavnih predpisih s področja graditve objektov in urejanja prostora", kar je bilo v nekaterih primerih problematično (npr. pri odločanju, kdo je lahko odgovorni projektant posameznega načrta določenega objekta).

V 2. členu je na kratko določeno, kako v skladu z enotno klasifikacijo razvrščamo posamezne objekte. Temu je bilo v prejšnji uredbi namenjeno 6 členov (2. do 7.). Tudi po novem je merilo za razvrščanje namen uporabe. Klasifikacijski koncept ima pet ravni, toliko kot v prejšnji uredbi (področje, oddelek, skupina, razred, podrazred). V prilogi 1 uredbe je določena klasifikacija za različne objekte. Pri tem je treba omeniti, da ima sedaj veljavna uredba semantično napako, ker ne loči med konceptom klasifikacije in klasifikacijo samo, ter da oboje imenuje "klasifikacijske ravni". Vsebina 2. do 7. člena prejšnje uredbe je bila večinoma prenešena v Navodila za razvrščanje objektov v skladu s klasifikacijo vrst objektov, ki so objavljena na spletnih straneh MOP ( Navodila za razvrščanje objektov) in Urada za statistiko RS ( http://www.stat.si/doc/klasif/cc_metod.pdf). Tam najdemo tudi podrobnejša navodila in nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja.

V 3. členu, ki se nanaša na objekte državnega pomena, je enako besedilo kot v prejšnjem 8. členu. Kateri objekti so državnega pomena, je določeno v prilogi 2.

V 4. členu je posebej določeno, kam po novem uvrstimo zadrževalnike in stabilizacijske objekte.

V 5. členu je prehodna določba, po kateri se postopki izdaje gradbenih dovoljenj, začeti pred uveljavitvijo sedaj veljavne uredbe, končajo po prejšnji uredbi.

Nova priloga 1, v kateri je določena klasifikacija objektov, se kar precej razlikuje od stare. Oznake in imena področij ter oznake oddelkov so nespremenjeni, spremenjena so le imena nekaterih oddelkov. Lepotna napaka priloge 1 je, da so imena oddelkov pri področju Gradbeni inženirski objekti napisana z malimi črkami in ne z velikimi kot pri področju Stavbe. Več sprememb je na nižjih klasifikacijskih ravneh. Podrobneje:   http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-109-04992-OB~P001-0000.PDF.

Iz sprememb izhaja, da ne gre za kakšno strokovno uporabno klasifikacijo objektov, ampak zgolj za statistični pripomoček. Številne razrede in podrazrede, ki imajo sedaj enako ime, bi bilo mogoče s strokovnega stališča podrobneje razčleniti.

Priloga 2 je v celoti spremenjena. Objekti so sedaj uvrščeni v deset skupin, prej je bilo skupin 12. Nekatere skupine imajo nova imena, v skupinah so nekateri objekti v stari uredbi izpuščeni, več pa jih je uvrščenih na novo.

Spremenjene so tudi zmogljivostne meje pri nekaterih objektih. Podrobneje:   http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-109-04992-OB~P002-0000.PDF.

Zanimiva je razlika med prvim in drugim delom uredbe. V drugem delu se k infrastrukturnim objektom štejejo tudi pripadajoči funkcionalni objekti, v prvem delu pa ne. Ta razlika ni videti utemeljena.

Kot je videti iz priloge, je sedaj po novem za kar precej objektov za izdajo gradbenih dovoljenj pristojno ministrstvo, nemalo pa je tudi takih, ki jih v prilogi ni več in za katera se sedaj gradbeno dovoljenje dobi na upravni enoti.

Klasifikacija objektov projektantom verjetno ne bo povzročala težav. Težje delo pa bodo imeli investitorji takrat, ko se bodo odločali, kam poslati zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte iz zadnjih dveh alinej 7. skupine.