POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Nujnost sprejema pravilnika o nizkonapetostnih inštalacijah in pravilnika o strelovodni zaščiti ter pripadajočih tehničnih smernic

NUJNOST SPREJEMA PRAVILNIKA O NIZKONAPETOSTNIH INŠTALACIJAH IN PRAVILNIKA O STRELOVODNI ZAŠČITI TER PRIPADAJOČIH TEHNIČNIH SMERNIC

 

Predsednik UO MSE Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

 


Področje elektrotehnike je eno najbolj zanemarjenih področij tehniške regulative. SIST standardi so sprejeti, sama regulativa pa ni niti v pripravi

 

O MSE je generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo (MG) mag. Janeza Kopača v začetku februarja letos opozoril na pomembnost in nujnost sprejema Pravilnika o nizkonapetostnih inštalacijah in Pravilnika o strelovodni zaščiti ter pripadajočih Tehničnih smernic, ki so ene od osnov reguliranja varnosti pri graditvi objektov.

 

Trenutno je še vedno v uporabi zastarel Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije iz leta 1988 in Pravilnik o tehničnih predpisih za strelovode iz leta 1968, ki kot obvezne citirata vrsto zastarelih JUS standardov. Za to področje so bili v zadnjih letih izdani slovenski SIST standardi, večinoma privzeti iz evropske regulative z metodo prevoda naslova, nekaj pa jih je bilo celo prevedenih. Za uporabo vseh teh SIST standardov pa še vedno ni pravne podlage, saj veljajo namreč določila iz zastarelih Pravilnikov.

 

MSE je pobudo za nujno rešitev problematike podala že pred sedmimi leti. Žal do realizacije ni prišlo, tako zaradi nekoliko različnih pogledov, kako naj ta regulativa zgleda (praktiki so zagovarjali naj se le obnovijo obstoječi Pravilniki, drugi so bili za drugo skrajnost: kratek Pravilnik in citiranje obveznih standardov), predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in tudi primernih strokovnjakov.

 

Ker je izdelava zašla v slepo ulico je MSE v letu 2005, po izraženi veliki potrebi svojega članstva, sklenila, da financira izdelavo Pravilnikov in angažira strokovnjake za izdelavo. To smo ponudili MOP, ki je našlo razumevanje, da se reši problem na ta način. V Inženirski zbornici Slovenije smo prisluhnili tudi ideji »novega pristopa«, ki je sedaj uveljavljena v evropski regulativi in smo se odpovedali izdelavi obsežnih Pravilnikov in izkoristili možnost, ki nam jo za take primere s Tehničnimi smernicami daje ZGO. Tako je MOP s pomočjo naših strokovnjakov do konca leta 2007 pripravil oba Pravilnika, v MSE pa smo ob sodelovanju širšega nabora strokovnjakov in javni predstavitvi pripravili Tehnični smernici za obe področji. Rešitev s tehnično smernico je primerna predvsem tam, kjer želimo, da ostane Pravilnik kratek in časovno nespremenjen ob spremembah in razvoju tehnike, in kjer je sklicevanje na vrsto pripadajočih (obveznih ali priporočenih) standardov brez razlage skoraj nemogoče.

 

Leto 2008 je minilo v, za merila praktikov, predolgem času pregledov Pravilnikov in Tehničnih smernic pri EU in v medresorskem usklajevanju, kjer praktično ni bilo pripomb na dokumente. Iz nerazumljivih razlogov MG še ni izdalo končnega soglasja, čeprav do predloženih osnutkov ni imelo pripomb.

 

Ker se IZS-MSE s predlaganimi besedili strinja in jih podpira smo zato ponovno posredovali na Direktoratu za energijo, da bi po dolgoletnem delu vrste strokovnjakov in vloženih lastnih sredstvih le prišli do tako prepotrebne regulative. Obenem smo jih tudi ponovno obvestili, da smo skupaj z Elektrotehniško zvezo pripravljeni sodelovati tudi pri pripravi drugih nujnih Pravilnikov s področja elektrotehnike, za katere je pristojno MG. Ugotavljamo, da gre za eno najbolj zanemarjenih področij, kjer so SIST standardi sprejeti, sama regulativa pa ni niti v pripravi.