POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Pravila dobre prakse

PRAVILA DOBRE PRAKSE

 

 

Predsednik Komisije za dobro prakso

Mirt Martelanc, univ.dipl.inž.str.


 

Nekatere realizirane naloge komisije so razvidne tudi s spletnih strani zbornice, na katerih so objavljeni inženirski objekti kot primeri dobre inženirske prakse ter dokumenti o faznosti gradnje, standardih gradnje in vzorčna pogodba za izdelavo projektne dokumentacije.

 

IZS je v drugi polovici leta 2007 ustanovila Komisijo za dobro prakso. Poslanstvo komisije je vzpodbujanje dobre inženirske prakse z namenom izboljšanja poslanstva inženirjev v procesu graditve objektov. Komisija je sestavljena iz predstavnikov posameznih matičnih sekcij, strokovne službe IZS pa nudijo vso strokovno in operativno pomoč pri delu komisije. Tudi s to komisijo želi zbornica prispevati k dvigovanju kvalitete inženirskih storitev in kvalitete same gradnje. Storitve podprte s strokovnim znanjem in inovativnostjo inženirjev so ena izmed najpomembnejših osnov za uspešno gospodarsko rast naše države tako v preteklosti, sedanjosti, še toliko bolj pa je to pomembno za našo prihodnost.

 

Nosilne naloge komisije za tekoče leto se izberejo na podlagi podanih predlogov UO IZS, komisije in članov IZS, dokončno se izoblikujejo v planu dela komisije, ki ga potrdita upravni odbor IZS in skupščina IZS. Nekatere do sedaj realizirane naloge komisije so objavljanje inženirskih objektov kot primerov dobre inženirske prakse, določitev faznosti gradnje, določitev standardov gradnje, vzorčna pogodba za izdelavo projektne dokumentacije in odprtje foruma primeri dobre in slabe prakse na spletni strani IZS. V kratkem bo na levi strani uvodne spletne strani  www.izs.si odprta nova rubrika »Dobra inženirska praksa«, v kateri bodo objavljena še preostala gradiva, ki obravnavajo faznost gradnje in standarde gradnje ter vzorčna pogodba za izdelavo projektne dokumentacije.

 

V letošnjem letu predvidevamo tudi objavo tipske pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora in pripravo 6 kategorij za zaposlitev inženirjev po vzorcu kolektivne pogodbe avstrijske zbornice. Člani komisije po potrebi svetujejo članom in drugim udeležencem v investicijskem postopku.

 

Kot sem predhodno omenil, je ena iz med nalog komisije izbor in objava izstopajočih inženirskih projektov kot primerov dobre inženirske prakse. Objavljajo se na spletni strani  www.izs.si . Primeri dobre inženirske prakse odpirajo platformo za prikaz uspešnega timskega dela inženirjev v našem nacionalnem, evropskem in mednarodnem merilu. Poleg tega prispevajo k promoviranju inženirskega znanja v Sloveniji in vzpodbujajo interes za inženirsko dejavnost pri vseh starostnih generacijah.

 

Predstavljeni projekti prikazujejo, kako obsežne so dejavnosti in naloge današnjega inženirja in kako velike so tehnične možnosti inovativne ideje tudi realizirati. Predstavljeni projekti, ki se jim bodo v prihodnosti pridružili tudi drugi, obsegajo trenutni izbor od inženirskih objektov nizke gradnje, kot so mostovi in predori, do objektov visoke gradnje, kot so proizvodni, skladiščni, poslovni in stanovanjski objekti, in nenazadnje tudi objekti z naprednimi in inovativnimi projektnimi in izvedbenimi rešitvami, učinkovito rabo energije, izrabo obnovljivih virov energije, energetsko sanirani objekti in objekti s sodobnimi rešitvami požarnega varovanja. Torej zanimiv izbor primerov, ki obsega skoraj celotno področje inženirskih znanj pri graditvi objektov. Novejši primeri dobre prakse so nadgrajeni tudi s podatki o cenah inženirskih storitev, kot so projektiranje, nadzor nad izvedbo, tehnično svetovanje in s podatki o investicijskih stroških.

 

V nadaljevanju je prikazana skrajšana vsebina zadnje objave primera dobre inženirske prakse, ki je sestavni del objave na spletni strani IZS.

 

Bioplinarna Nemščak

 

Investitor Panvita Ekoteh d.o.o. je na lokaciji farme Nemščak zgradil bioplinarno za proizvodnjo bioplina iz gnojevke, koruzne silaže in stranskih živalskih proizvodov (SŽP2 in SŽP3) in energetski center za kogeneracijo toplotne in električne energije iz bioplina. Električna moč kogeneracije je 1,4 MW. Toplotna energija iz kogeneracije se uporablja za ogrevanje gnilišč bioplinarne, za pripravo pare za sterilizacijo stranskih živalskih proizvodov, za ogrevanje obratne in upravne stavbe bioplinarne ter za ogrevanje hlevov farme.

 

Če smo s tem člankom pri vas vzbudili interes, vas vabim, da si primere dobre prakse in tudi ostala objavljena gradiva ogledate z dostopanjem na spletno stran  www.izs.si, rubrika Dobra praksa.

 

Inženirska dejavnost je danes v javnosti premalo uveljavljena. Do nedavnega inženirski objekti, neupravičeno, niso predstavljali posebne vloge v gradbeni kulturi naše države. Inženirski objekti spreminjajo podobo urbanih naselij in pokrajine. Dobra inženirska praksa se danes vedno bolj uveljavlja kot prispevek h kvalitetnemu izgledu okolja, v katerem živimo, in inženirski objekti so del gradbene kulture naše države. Ta razvoj in trend je vzpodbuden in kaže na to, da kreativnost in inovativnost inženirskih storitev vedno bolj pridobiva na pomembnosti v javnosti. In tako je tudi prav. Saj so inženirji prisotni pri skoraj vseh gradnjah.

 

Torej inženirska dejavnost ima velik delež pri oblikovanju okolja, primeri inženirske prakse pa naj vzpodbudijo tudi kritična razmišljanja in razprave o gradbeni kulturi. Samo vodenje odprte razprave z aktivnim sodelovanjem vseh udeležencev v procesu graditve zagotavlja, da inženirska dejavnost z gradbeno kulturo pridobiva na vrednosti in svoji vlogi v družbi, ki ji pripada. Zato je zbornica na svoji spletni strani v sklopu foruma odprla tudi poseben forum z naslovom primeri dobre in primeri slabe prakse. Na tem forumu želimo identificirati primere dobre in tudi slabe prakse z namenom dvigovanja gradbene kulture ob upoštevanju tolerantnosti. Forum naj bo vsem uporabnikom čim večkrat zrcalo našega delovanja, ki pripomore k izmenjavi mnenj, prakse in izpopolnjevanju znanj ter dobri inženirski praksi.