POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Problematika soglasij za priključek na infrastrukturo

PROBLEMATIKA SOGLASIJ ZA PRIKLJUČEK NA INFRASTRUKTURO

 

ZGO-1B v praksi

Predsednik UO MSE Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

 


Distributerji ne poznajo ali nočejo poznati novega določila 49.b člena ZGO-1B in zahtevajo za izdajo Soglasja za priključek namesto Prikaza priključkov na infrastrukturo najmanj PGD. Nekateri zahtevajo poleg Soglasja za priključek še vedno tudi Soglasje na PGD, nekateri celo izdajajo projektne pogoje.

 

Kar nekaj članov Matične sekcije elektro inženirjev je v zadnje pol leta zbornico opozorilo na nedorečenost ali nepravilno tolmačenje ali uporabo določil 49.b člena ZGO-1B, kar povzroča v praksi veliko problemov. Zato je zbornica Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) v dopisu predstavila omenjeno problematiko in predlagala nujne spremembe sistema.

 

 Namen 49.b člena ZGO-1B je bila poenostavitev postopka (tako smo razumeli teze sprememb kot tudi obrazložitev zakona). Soglasje za priključitev je tako nadomestilo Projektne pogoje, Soglasje na PGD in Soglasje na priključitev. Soglasje za priključitev naj bi se izdalo na osnovi izdelane in dostavljene Idejne zasnove (IDZ).

 

<typolist>

V tej točki v praksi nastane vrsta problemov (govorimo na podlagi primerov distributerjev električne energije, v konkretnem primeru za lastnike in upravljavce omrežja):

Distributerji ne poznajo ali nočejo poznati novega določila in zahtevajo za izdajo Soglasja za priključek najmanj PGD, nekateri pa zahtevajo poleg Soglasja za priključek še vedno tudi Soglasje na PGD, nekateri celo izdajajo projektne pogoje.

Dejstvo je, da Pravilnik o projektni dokumentaciji zahteva za IDZ (stavbe) le načrt arhitekture in prikaz priključkov ne infrastrukturo. Kaj je to zadnje, ni določeno nikjer, in zato bi bilo nujno potrebno predpisati ali pojasniti ta pojem (n.pr. argumentiranje kapacitete priključka, vrste odjema, osnovna tehnična izvedba priključka). To bi moralo distributerjem zadoščati. Nikjer tudi ni določeno, kje se ta sestavina v IDZ nahaja, kdo jo podpiše, ali je to kar del načrta arhitekture? Tako naj bi bilo v skladu z izpolnjevanjem zakona.

Seveda pa obstaja v tem sistemu nekaj objektivnih težav. Za izdelavo IDZ mora projektant, če hoče izpolniti zgornje osnovne rešitve in podatke v »prikazu« v IDZ, od distributerja vendarle imeti nekaj podatkov, n.pr. kje poteka distributivno omrežje, kakšne so njegove karakteristike in podobno. V obstoječem sistemu je tu »luknja«, ki jo projektanti rešujejo z vprašanji distributerjem, ki odgovarjajo ali pa ne ali pa zahtevajo za odgovore plačilo in celo izdelavo in plačilo izračunov omrežja. Torej, sistem ne funkcionira. MSE je MOPu predlagala spremembe in dopolnitve sedanjega Pravilnika o projektni dokumentaciji in verjetno celo ZGO, na naslednji način:

Na osnovi IDZ (z osnovnimi podatki o nameravanem priključku) bi distributer izdal Projektne pogoje (ki bi morali vsebovati definirane podatke, na podlagi katerih bi se lahko izdelal nadaljnji projekt, n.pr. možnost priključka, odobritev kapacitete priključka, ki bi ga distributer po potrebi pri sebi preveril z izračuni, tehnični sistem priključka). V ta namen bi morali imeti distributerji javno dostopne in standardizirane rešitve o izvedbi priključnega mesta (SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja – elektrodistribucija, je to obljubil, a doslej ni izvedeno). Na osnovi takih Projektnih pogojev ne bi smelo biti dvoma in poznejšega spreminjanja projektnih rešitev.

Na osnovi Projektnih pogojev bi bil izdelan PGD in nanj podano Soglasje za priključitev. Tudi tu bi morali določiti, kaj naj bi bilo vsebovano v PGD, saj večina distributerjev zahteva praktično PZI. Če bi uredili standardne rešitve, teh problemov ne bi smelo biti. Nadalje je MSE MOP pozvala, da do sprememb in dopolnitev Pravilnika oz. ZGO pripravijo natančnejša navodila, kako premostiti težave, na katere opozarjajo naši člani, ter MOP-u ponudila sodelovanje pri iskanju ustrezne rešitve. O vsem tem je MSE seznanila tudi Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), ki bi moral s svojimi navodili v veliki meri doseči in omogočati spoštovanje sedanjih predpisov in opozoriti posamezna distributivna podjetja na nepravilnosti pri izvajanju postopkov v skladu z veljavno zakonodajo 

</typolist>