Priročniki Publikacije  

OPOMNIK ZA DEFINIRANJE PROJEKTNE NALOGE - ZA STAVBE

 

 

Vodja projektne skupine za vrednotenje inženirskih storitev

Franc Pečovnik, univ.dipl.inž.str.

 

Zakonodaja nikjer ne predpisuje dokumenta o naboru podatkov – projektne naloge, ki bi bila obvezni sestavni del projektne dokumentacije, in bi dokazovala, kaj investitor oziroma naročnik dejansko naroča in na podlagi katere se da izdelati predpisano kvalitetno predinvesticijsko zasnovo po ZJN-2 oziroma idejno zasnovo po ZGO.

 

Na spletni strani  www.izs.si smo objavili Opomnik za definiranje projektne naloge za stavbe (v nadaljevanju »opomnik«). Pobuda za njegovo pripravo je nastala v Projektni skupini za vrednotenje inženirskih storitev iz naslednjih razlogov: Zakon o graditvi objektov (ZGO/1996), je v 30. členu še določal, da je pri projektiranju med ostalimi pogoji treba upoštevati tudi pogoje projektne naloge.

<typolist>

ZGO-1/2002, je v (2) odstavku 48. člena (glej tudi 3. točko (3) odstavka!) določal, citirano: »Če je bil poprej izdelan investicijski program ali izdelana projektna naloga, ju je projektant dolžan pregledati in opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti oziroma neskladnosti s prostorskimi akti ter gradbenimi in drugimi predpisi in zahtevati njihovo odpravo.«

Enako določilo ima tudi ZGO-1B (NPB z dne 1. 2. 08) v 48. členu / (2).

Pravilnik o projektni dokumentaciji (PPD; Ur.l. RS, št. 55/2008), pa projektne naloge nikjer več ne omenja.

Nadalje:

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006), ki je podzakonski akt ZJN-2, v 10. členu določa, da je potrebno pred odločitvijo o investiciji izdelati, odvisno od vrednosti naložbe, naslednje vrste investicijske dokumentacije, citirano:

dokument identifikacije investicijskega projekta,

predinvesticijsko zasnovo,

investicijski program ali njegovo novelacijo.

ZGO-1B pa v 35. členu predpisuje idejno zasnovo, kot prvo sestavino projektne dokumentacije (PD). Njena vsebina je podrobneje predpisana v Pravilniku o projektni dokumentaciji, in sicer v 10. in 11. členu.

</typolist>

 

Zakonodaja torej nikjer ne predpisuje dokumenta o naboru podatkov – projektne naloge, ki bi bila obvezni sestavni del projektne dokumentacije in bi dokazovala, kaj investitor oziroma naročnik dejansko naroča in na podlagi katere se da izdelati predpisano kvalitetno predinvesticijsko zasnovo po ZJN-2 oziroma idejno zasnovo po ZGO. Ker je investitor ali naročnik udeleženec v investicijskem procesu in je po 32. členu ZGO-1B odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega dela, je povsem nerazumljivo, da projektna naloga ni predpisana kot obvezni sestavni del projektne dokumentacije. V nasprotju z zakonitostmi investicijskega procesa v realni praksi je žal zaenkrat precej uveljavljena praksa, da projektna naloga s strani investitorja oziroma naročnika ni dovolj jasno definirana in se potem med projektiranjem, in pogosto tudi med samo gradnjo spreminja, projektno dokumentacijo. Posledično so tako načrtovani in zgrajeni objekti potem običajno še zelo dragi in dostikrat nefunkcionalni, kar je seveda povsem v nasprotju s cilji področne zakonodaje in javnim interesom. Ker zakonodajalec, kljub vsem dosedanjim prizadevanjem inženirskih strok udeleženk, pri načrtovanju doslej ni hotel prisluhniti in v ZGO predpisati projektne naloge kot sestavnega dela projektne dokumentacije, obstaja celo razmislek, da se to dela zavestno, s čimer se dopušča ali omogoča nepravilnosti (manipulacije), kakršnim smo priča npr. pri objektih, ki jih obravnavajo tudi že mediji javnega obveščanja. Tako nedorečena zakonodaja hkrati omogoča investitorjem oziroma naročnikom, da izsiljujejo inženirske stroke pri vrednotenju inženirskih storitev in zahtevajo spreminjanje projektne dokumentacije, kar gre pretežno na škodo kvalitete in cene zgrajenega objekta, krivdo za to pa se poskuša največkrat zvaliti na projektante in njihovo odgovornost (32. člen ZGO-1B in 315. člen Kazenskega zakonika KZ-1 Ur.l. RS, št. 55/2008 in 66/2008). Slednjega se inženirske stroke zaenkrat veliko premalo zavedajo in tvegano podpisujejo predpisane izjave o pravilnosti in skladnosti izdelane projektne dokumentacije. To so vsekakor kočljive in tvegane razmere za projektante na področju načrtovanja in izgradnje objektov, ki se bodo glede na splošno gospodarsko krizo vedno bolj zaostrovale, odgovornost projektantov pa bo pri tem vedno bolj izpostavljena. V takih razmerah se je Projektna skupina za vrednotenje inženirskih storitev odločila pripraviti opomnik in ga objaviti na spletni strani IZS, predvsem z namenom:

<typolist>

Opozoriti zakonodajalca in inženirske stroke o nujnosti in zahtevnosti priprave projektne naloge, ki bi jo v prispodobi lahko imenovali »rojstni list načrtovanega objekta « in nujnosti njene vključitve v obvezni sestavni del projektne dokumentacije.

Opozoriti investitorje oziroma naročnike, da so po ZGO-1B odškodninsko odgovorni za vsebino naročila. (Opomnik jim bo v vedenje in pomoč pri definiranju njihovih zahtev, ki jih mora vsebovati kvalitetna projektna naloga).

Omogočiti projektantom, še posebej manj izkušenim, da imajo pri razčiščevanju projektnih podatkov na voljo okvirno strokovno podlago z vprašanji, na katera morajo dobiti odgovore od naročnika in to tako popolne, da so potem za načrtovani objekt zmožni izdelati načrte iz svoje stroke, v skladu z določbami ZJN-2 in ZGO-1B ter njunimi podzakonskimi akti.

Opozoriti vse udeležence pri načrtovanju objekta, da je jasno definirana namembnost načrtovanega objekta temeljno projektno izhodišče za izdelavo kvalitetnih načrtov posameznih strok udeleženk. (Vodilno vlogo pri načrtovanju pa ima tista stroka, ki prevladuje v namembnosti objekta).

</typolist>

 

V uvodu opomnika je poudarjeno, da v njem ni mogoče zajeti vseh vprašanj, ki se jih postavlja investitorju ali naročniku pri zasnovi objekta in izdelavi projektne dokumentacije, ker so ta odvisna še od specifike konkretnega objekta, zato mora projektant v konkretnem primeru torej še sam presoditi in se odločiti, kaj iz tega opomnika bo vprašal investitorja oziroma naročnika, ali pa, katera vprašanja bo morda še dodal, vendar s ciljem zadostne opredelitve projektne naloge.

 

IZS bo opomnik občasno dograjevala, in sicer glede na izkušnje dobre prakse in smiselnih dopolnil, ki jih bodo predlagali uporabniki opomnika. V pripravi pa je tudi različica opomnika za inženirske objekte.

 

Upamo, da bo opomnik pripomogel k večji preudarnosti še drugih dejavnikov na področju načrtovanja in graditve objektov. Velik del objektov se namreč financira iz sredstev javnih financ, finančne posledice ali pa posledice med uporabo, ki nastanejo zaradi njihove pomanjkljive ali neodgovorne obravnave, vse od zasnove do izvedbe, pa nedopustno škodujejo gospodarstvu celotne naše družbe. Glede na to, da že mediji javnega obveščanja vedno pogosteje obravnavajo slabe primere načrtovanja in izgradnje objektov ter njihove posledice, in glede na vsesplošno zaostritev gospodarskih razmer, je morda samo še vprašanje časa, kdaj bomo resno začeli obravnavati in uveljavljati odgovornost udeležencev pri načrtovanju in graditvi objektov po ZGO in Kazenskem zakoniku. Vsekakor so se razmere zaostrile že toliko, da je treba k načrtovanju prihodnjih objektov pristopiti strokovno dosledno, preudarno in odgovorno, zato upamo, da bo objavljeni opomnik pri tem v pomoč.