POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Dobra inženirska praksa  


Sistem za nadzor in vodenje prometa na zahodni ljubljanski obvoznici in na AC Lj. Brod - razcep Koseze

Ime objekta:

SISTEM ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA NA ZAHODNI LJUBLJANSKI OBVOZNICI IN NA AC LJUBLJANA BROD - RAZCEP KOSEZE 

Lokacija: Zahodna ljubljanska obvoznica in AC odsek Lj. Brod - razcep Koseze
Leto izgradnje: 2008
Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za promet
Naročnik: DARS, d.d.
Zasnova:

DARS, d.d.

Projektant:

PNZ, d.o.o., Ljubljana

Odgovorni projektant:

Darko Potočnik, univ.dipl.inž.grad.

Nadzornik: DDC svetovanje inženiring d.o.o., Ljubljana
Odgovorni nadzornik: Silvo Kosec, univ.dipl.inž.grad.
Izvajalec: Traffic design, d.o.o., Ljubljana
Odgovorni vodja del: Mojca Novak Kastelic, univ.dipl.inž.grad.

Cene inženirskih storitev:

a.) Projektno tehnična in investicijska dokumentacija: 100.000,00 EUR,

b.) Strokovni nadzor nad izvedbo del, kolavdacija ter tehnično svetovanje: 150.000,00 EUR.

 

Stroški gradnje oz. investicije (gradbena, obrtni š ka in instalacijska GOI dela): 9.500.000 EUR.

 

Količina pomembnejšega vgrajenega materiala:

Portali in obvestilne table (konstrukcija in elektronika): 18 kompletov.

 

Obrazložitev:

Najbolj obremenjen del avtocestnega obroča okoli Ljubljane je zahodna ljubljanska obvoznica, ki po podatkih iz leta 2004 prevzema prometne obremenitve nad 65000 vozil na dan (PLDP). Zahodna ljubljanska obvoznica je odsek avtocestne povezave z oznako A2, med razcepoma Kozarje in Koseze, z vmesnim priključkom Brdo. V razcepu Kozarje se nadaljuje v južno ljubljansko obvoznico (A1) in primorski avtocestni krak (A1), v razcepu Koseze pa v gorenjski avtocestni krak (A2) in v severno ljubljansko obvoznico, ki sodi v kategorijo hitre ceste (H3).

Zaradi velikih prometnih obremenitev, ki vključujejo tako tranzitni kot mestni obvozni promet, sodi zahodna ljubljanska obvoznica med potencialno nevarne avtocestne odseke slovenskega avtocestnega omrežja, na katerih je za zagotavljanje prometne varnosti v potencialno nevarnih situacijah na cesti nameščen sistem nadzora in vodenja prometa (SNVP).

Sistem za nadzor in vodenje prometa je razširjen na del gorenjskega avtocestnega kraka od razcepa Koseze do priključka Šmartno in na del severne ljubljanske obvoznice od razcepa Koseze do priključka na Celovško cesto. Razširitev zahteva predor Šentvid, ki sodi med prometno-tehnično najbolj zahtevne objekte na slovenskem avtocestnem omrežju. Za zagotavljanje prometne varnosti v primeru izrednih dogodkov v predoru bo potrebno voznike pravočasno obveščati in promet preusmerjati že na odseku pred predorom. Ob zaprtju predora bo zaradi velike prometne obremenjenosti obravnavanega odseka velika nevarnost nastanka sekundarnih izrednih dogodkov (naleti vozil) in zastojev. Za povečanje prometne varnosti in preprečitev nastanka zastojev bo v primeru zaprtja predora potrebno voznike obveščati in promet voditi po predlaganih obvoznih poteh. Pomemben del obvozne poti bo Celovška cesta, ki povezuje severno ljubljansko obvoznico z gorenjskim avtocestnim krakom, zato bo obvozna signalizacija z avtocestnega obroča razširjena tudi na to pomembno mestno vpadnico.