POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Dobra inženirska praksa  


Prva prenova javne stavbe v pasivni tehnologiji v Sloveniji

Ime objekta:

VRTEC MANKA GOLARJA 

Lokacija: Enoti Koljeva 2 in 4, Gornja Radgona
Leto izgradnje: 2008
Investitor: OBČINA GORNJA RADGONA
Naročnik: OBČINA GORNJA RADGONA
Arhitekturna zasnova:

-

Projektant:

GI ZRMK d.o.o. s sodelavci Zlati rez d.o.o.; REMONT d.o.o., Mat-el d.o.o., Biogradnja s.p. Stojan Habjanič

Odgovorni vodja projekta:

dr. Blaž Dolinšek

Izvajalec del: POMGRAD d.o.o.
Koncept energijske prenove v pasivni tehnologiji: GI ZRMK d.o.o., Miha Praznik univ.dipl.inž.str., Silvija Kovič univ.dipl.inž.arh.

Stroški gradnje oziroma investicije:

Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela - GOI: 2.700.000 €.

 

Obrazložitev:

Vrtec Manka Golarja v Gornji Radgoni sestavljata dve pritlični stavbi, vsaka s približno <?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" />900 m2 neto ogrevane površine: starejši del na Kocljevi 2 (v nadaljevanju stavba »X«), ki je bil zgrajen pred tridesetimi leti (1975) in novejši del na Kocljevi 4 (v nadaljevanju stavba »L«), ki je bil zgrajen sedem let kasneje (1982).<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" />

 

 

Stari (slika zgoraj) in novi (slika spodaj) vrtec Manka Golarja, otvoritev septembra 2008, stavba L.

 

Prenova v pasivni tehnologiji je popolnoma spremenila energijsko zasnovo stavb Vrtca Manka Golarja: pred prenovo sta se stavbi ogrevali na skupno kotlovnico na kurilno olje z močjo ca. 300 kW, sedaj vse potrebe pokrivata dve toplotni črpalki voda – voda z močjo 12 kW in dva manjša solarna sistema. Letne potrebe po toploti za ogrevanje so manjše za 7x, zaradi spremembe v rabi energije in strukturi energentov se bodo skupne letne emisije CO2 zmanjšale iz 100 ton/a na 60 ton/a, skupna letna poraba primarne energije v stavbah pa iz 300<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" />

kWh/m2a na 140 kWh/m2a.

 

Poleg učinkovitejšega obratovanja je zagotovljeno učinkovitejše delo in bivanje v vrtcu: boljša naravna osvetljenost in osončenje, stabilni temperaturni pogoji, višje površinske temperature, večje količine svežega zraka ter bolj zdravi in srečni otroci.

 

Izvedeni sanacijski ukrepi:

•              dodana toplotna izolacija na zunanjem zidu 28 - <?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" />30 cm,

•              dodana toplotna izolacija na podstrehi 40 cm,

•              nova okna U < 0,80 W/m2K,

•              vgrajena pasivna vrata U < 0,80 W/m2K,

•              povečane steklene površine,

•              vgrajena zunanja senčila (roloji) in tende nad zunanjimi terasami

•              vgrajen sistem centralnega prezračevanja z min. 85% vračanjem toplote odpadnega zraka z vključeno funkcijo pasivnega hlajenja,

•              pokrivanje potreb po toploti z obnovljivimi viri energije s toplotno črpalko tipa voda – voda in solarnim sistemom na strehah obeh stavb (do 2/3 letnih potreb).

 

Učinki:

Raba energije (za ogrevanje) pred sanacijo: 100 – 120 kWh/m2 leto.

Raba energije (za ogrevanje) po sanaciji: 14 – 18 kWh/m2 leto.

Stopnja redukcije: 85%.

 

Potek projekta

Spomladi leta 2006 je bil opravljen energetski pregled Vrtca Manka Golarja v občini Gornja Radgona. Na podlagi pregleda so bile pripravljene strokovne podlage s študijo izvedljivosti za sanacijo dveh stavb vrtca s pasivnimi tehnologijami, ki so bile tudi osnova za pridobitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projekta iz programa Norveški finančni mehanizem, za katera je projekt kandidiral s pomočjo Pomurske razvojne agencije. Študija je zajemala tudi predoceno stroškov za investicijo, obratovanje, vzdrževanje ter oceno prihrankov in drugih prednosti prenove.

 

Letni strošek za energijo je v analizi stanja leta 2006 znašal skupno približno 26.700 €, od tega: 26% na strani porabe električne energije, 66% na strani letne porabe ekstra lahkega kurilnega olja, 8% na strani utekočinjenega plina (kuhinja). Povprečna poraba kurilnega olja za ogrevanje je znašala 15 litrov na vsak ogrevani kvadratni meter stavb Vrtca.

 

Termografija stavba x (letnik1975)             

 

 

Termografija stavba L (letnik 1982)

 

Na podlagi pregleda energetskega stanja obeh stavb in energetskih sistemov so bili izdelali predlogi ukrepov za energetsko sanacijo ter analizo izvedljivosti izbranih ukrepov. Predlogi za prenovo v pasivni tehnologiji so se navezovali predvsem na zmanjšanje stroškov za celoletno obratovanje vrtca pri doseganju višje kakovosti bivanja, predvsem zagotavljanje boljše kakovosti zraka (boljši delovni pogoji, večja zbranost otrok in uspeh pri delu z otroki). Sem sodita tudi izboljšanje naravne osvetljenosti in optimizacija umetne razsvetljave za doseganje zmanjšanja porabe električne energije.

 

Na enakovrednem obsegu ukrepov na ovoju stavb in instalacij je varianta vzdrževanja zahtevala najmanj 160 €/m2, osnovna energetska sanacija 300 €/m2 ter celovita obnova v pasivni tehnologiji 500 €/m2.

 

Letne toplotne izgube X in L za posamezne variante energijske prenove<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" />

 

Predlagani ukrepi:

§          dodana toplotna izolacija na zunanjem zidu 28 - <?xml:namespace prefix = st1 ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" />30 cm in na podstrehi 40 cm, nova okna U < 0,80 W/m2K, vgrajena pasivna vrata U < 0,80 W/m2K.

§          povečane steklene površine, vgrajena zunanja senčila (roloji) in tende nad zunanjimi terasami

§          vgrajen sistem centralnega prezračevanja z min. 85% vračanjem toplote odpadnega zraka z vključeno funkcijo pasivnega hlajenja,

§          pokrivanje potreb po toploti z obnovljivimi viri energije s toplotno črpalko tipa voda – voda in solarnim sistemom na strehah obeh stavb (do 2/3 letnih potreb),

 

So v obeh stavbah omogočili, da se:

§          energijsko število (ogrevanje) zniža iz obstoječih 100 in 120 kWh/m2a v obeh primerih na 14 in 18 kWh/m2a,

§          skupne potrebe obeh stavb po toploti za ogrevanje se zmanjšajo v razmerju 7:1 in doseže razred 1,5 – 2 l (PH do dobre NEH stavbe), emisije CO2 se razpolovi.

Pričetek sanacije marca 2008.

Vgrajevanje toplotne zaščite v tla na terenu.

Izolacija temeljev in izdelava cokla. 

Vgrajevanje celulozne TI v streho.

Dodana toplotna zaščita, nova okna.

Solarni sistem na prizidku, nova kritina.

 

Skupna investicija za celostno prenovo dveh stavb vrtca Manka Golarja je znašala: 2,4 mio €. Od tega je Občina Gornja Radgona zagotovila 2/3 sredstev, saj se je naknadno odločila še za prenova igralnic, opreme, kuhinje, izdelavo teras in dozidavo. Norveški finančni mehanizem je pokril stroške energijske prenove v pasivni tehnologiji v višini 1/3 skupne investicije.

 

Preglednica 1: Ukrepi na ovoju stavbe.

 

Fotografije: Miha Praznik in Stojan Habjanič