Izpostavljena novica  

Inženirska zbornica Slovenije se je letos že deveto leto zapored predstavila na mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra v Gornji Radgoni.

Od leve: Peter Frankl, direktor in urednik Financ, Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor, mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.

V okviru sejma je Inženirska zbornica Slovenije v sredo, 28. 3. 2012 pripravila okroglo mizo na kateri smo gostili ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača.  Na okrogli mizi, ki jo je vodil direktor in glavni urednik časnika Finance Peter Frankl so sodelovali še predsednik IZS mag. Črtomir Remec in direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS mag. Jože Renar. Spregovorili so o načrtovanih državnih investicijah in ukrepih države, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu zagonu investicij in njihovi višji kakovosti. Udeležilo se je je več kot 80 inženirjev in druge strokovne javnosti.

»Kriza, ki je prizadela celotno gospodarstvo, še posebej pa je udarila po gradbeništvu, v vse večje težave sili tudi številne inženirje. Vedno več naših članov, predvsem s področja projektive in svetovalnega inženiringa, je tik pred zlomom. Zato v IZS posebno pozornost v tem trenutku posvečamo iskanju hitrih in učinkovitih rešitev, ki bodo tudi na dolgi rok prinašale pozitivne učinke za celoten gradbeni sektor. Te vidimo tudi v načrtovanih državnih investicijah in ukrepih države, ki jih lahko pričakujemo v prihodnjem obdobju. Glede na pristop in zanimanje ministra Černača verjamem, da se bodo stvari premaknile v pravo smer,« je povedal predsednik IZS mag. Črtomir Remec.

Minister za infrastrukturo in prostor, g. Zvonko Černač.

»V zadnjem obdobju smo priča izjemnemu upadu naročil na področju gradbeništva, kar je posledično pripeljalo do upada naročil v segmentu projektive in inženiringa. Iz tega razloga najverjetneje izhaja tudi nezadovoljstvo nad državo, ki v preteklosti s spodbudami ni naredila dovolj, da bi se investicijska dejavnost lahko okrepila,« je povedal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Na ministrstvu se zavedajo, da bo potrebno pripraviti nacionalni program razvoja infrastrukture, ki bo v celoti opredeljeval prihodnje investicije. »Problematike se ne želimo lotevati parcialno, ampak želimo natančno vedeti koliko nas bo kakšna investicija stala in kdaj jo lahko izvedemo. Ker je bilo veliko projektov pripravljenih preslabo in se točno ni vedelo, kako se lahko izpeljejo, smo izpustili možnost črpanja 450 milijonov evrov,« je še dodal minister. Ob tem pa že potekajo aktivnosti, ki bi naj omejile administrativno birokratske ovire, prav tako pa se bo po potrebi spreminjala zakonodaja, če bodo skupaj s partnerji tako ocenili. »V naši zakonodaji imamo veliko predpisov, ki predstavljajo velike ovire. Niso nam jih predpisali drugi, ampak smo jih sami sprejeli. Najkasneje v pol leta moramo zmanjšati ali omejiti vse ovire, kar bo pospešilo celotno kolesje, s tem pa investicije in zagon celotnega gospodarstva,« je še dodal Černač.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS, mag. Jože Renar.

Pri ponovnem zagonu gradbenega sektorja bo vloga države še toliko pomembnejša, saj se v prihodnjih letih predvideva kar nekaj večjih projektov, kot so drugi tir, energetski projekti in 3. razvojna os. »Od države pričakujemo, da bo prevzela bolj koordinacijsko vlogo. Pričakujemo, da bodo njeni organi kompetentni in z vsemi pooblastili, da bodo ponujali prave projekte in odgovore na nastale situacije. Vzpostaviti je potrebno sistem, ki bo deloval, da se bomo lahko rešili iz krize,« je dejal mag. Jože Renar iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Na veliko ovir in težav pri javnem naročanju so opozorili tudi prisotni. Še vedno se, navkljub slabim preteklim praksam javnih gradenj, pri javnem naročanju srečujejo s pogojem najnižje cene, kot edinim kriterijem za izbor izvajalca inženirskih storitev, ki je za inženirje podcenjujoč saj popolnoma razvrednoti njihovo delo. Prav tako pa so vse prevečkrat razpisi pripravljeni tako, da preferirajo posameznega ponudnika ali tehnološko rešitev. Nujno je tudi, da se spremeni zakonodaja in podzakonski akti, pripravljajo pa jih naj uradniki, ki niso bili vpeti v pripravo obstoječih, saj bodo le-ti s težavo pripravili drugačne, boljše. Prisotni so izrazili pričakovanje, da bo inženirjem v prihodnje posvečena večja pozornost, saj lahko s svojim znanjem in strokovnimi kompetencami pripomorejo k izboljšanju razmer v slovenskem gradbeništvu in zaradi multiplikativnih učinkov tudi na razmere v Sloveniji.

 Sporočilo za javnost

 Izžrebana nagrajenca nagradne igre na sejmu Megra (155 KB)