Izpostavljena novica  

»Napredek države ni možen brez dela inženirjev, ki prinaša dodano vrednost,« je tik pred glavnim dogodkom Dneva inženirjev, torej podelitvijo nagrad IZS, poudaril predsednik Inženirske zbornice Črtomir Remec.  Po seriji inženirskih srečanj v Ljubljani in Mariboru ter lanskem v Idriji je udeležence letos pot vodila na Ptuj.

A ne kar neposredno na Ptuj brez kakršnih koli postankov. Povezava z lokalnim gospodarstvom je ob takih priložnostih pomembna. Občina Kidričevo je po številu prebivalcev na 80. mestu v Sloveniji, tam živi malo več  kot 6500 ljudi, in je gospodarsko vezana predvsem na podjetje Talum. Gre za podjetje, ki se v Sloveniji po izvozu uvršča na 14. mesto in ob 300 milijonih evrov prihodkov posluje z dobičkom, zato se lahko tako na tehnični kot tudi na poslovni ravni predstavi s primeri dobre prakse za inženirje.

Obisk tovarne je s predstavitvijo začel predsednik uprave skupine Talum Marko Drobnič: »Čeprav ima Talum sloves zastarele tovarne, lahko tukaj vidite, da to ni tako. Vlagamo veliko naporov v modernizacijo, držimo se strategije, ki smo si jo zadali – višanja dodane vrednosti z inovativnostjo.« 

Čeprav je skupina Talum razvejana, je njihov glavni posel še vedno aluminij, ki prinaša 90 % njihovega prihodka. Obisk treh delov tovarne je razkril moderno proizvodnjo. Po specifični porabi energije na tono pridobljenega aluminija se Talum uvršča na 2. mesto na svetu, s tem skušajo ublažiti vplive na okolico.

Rondelice, namenjene izdelovanju embalaže, so uspešen del skupine, Talum je na tem področju letos dosegel vodilni tržni delež v Evropi – 25 odstotni delež pomeni, da je vsaka četrta aluminijasta embalaža prišla iz Kidričevega. Proizvodni obrat je moderen, v veliki meri avtomatiziran in (vsaj na prvi pogled) izredno učinkovit.

Kot je v uvodnem govoru poudaril Črtomir Remec: »Primeri dobre prakse pustijo močnejši vtis od kakršnegakoli predavanja.« Osrednji dogodek Dneva inženirjev je udeležence premaknil v povsem drugačno okolje – iz velikega proizvodnega obrata v minoritski samostan na Ptuju, zgrajen v drugi polovici 13. stoletja.

Podžupan občine Ptuj Gorazd Orešek je v pozdravnem govoru izpostavil, da je mesto počaščeno z obiskom inženirjev, torej tistih, ki delujejo povezovalno: »Imate ključno vlogo pri spreminjanju prostora okrog nas. Ptuj vlaga precej v trajnostno in zeleno gradnjo, tu vidimo tudi veliko novih priložnosti.«

Nagrajencem Inženirske zbornice je skupno to, da so znali izkoristiti priložnosti. Nagrade za življenjsko delo so letos prejeli Janez Gorišek, Daniel Magajne in Jože Triglav – Joc, nagradi za enkraten inženirski dosežek sta dobila Dušan Rožič in Edvard Štok, priznanje za obetajočega mladega inženirja je šlo v roke Marka Movrina, častni član IZS pa je postal Ivan Iveta. Obrazložitve nagrad najdete  tukaj.

Po podelitvi nagrad je napočil čas za podzemni del ptujskega gospodarstva. Vinska klet Ptuj predstavlja tisti pomemben del kulture in gospodarstva, ki skrit pod zemljo obiskovalcem ponuja vpogled v razvoj tehnologije vinarstva, ustekleničeno zgodovino in obljubo za prihodnost. Kakšna je sedanjost ptujskega vinarstva pa so udeleženci Dneva inženirjev spoznavali ob sproščenem večernem druženju. Ob tem gre zahvala Perutnini Ptuj, ki nam je omogočila ogled in degustacijo vin pod strokovnim vodstvom. Da je celoten dogodek uspel, gre seveda zahvala tudi dr. Bojanu Pahorju, ki je pomagal pri organizaciji in izvedbi nepozabnega dogodka.

Objave v medijih:  23.10.2015  (788 KB)in  31.10.2015 (791 KB).

Pripravil: Jan Grilc

Foto: Tine Zorec, Mediaspeed