POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Izpostavljena novica  

05.12.13

 

Izšla je knjiga LJUBLJANSKA INŽENIRSKA ZBORNICA 1919-44

 

 

Z veseljem vas obveščamo, da je Inženirska zbornica Slovenije izdala prvo knjigo o Ljubljanski inženirski zbornici in njenih pooblaščenih inženirjih in arhitektih v Dravski in Primorski banovini Kraljevine SHS in pozneje Jugoslaviji. Avtor knjige je dr. Bogo Zupančič.

 

Iz nje izhaja, da so bili pooblaščeni inženirji in arhitekti, kot nosilci javnih pooblastil prisotni že v prejšnjem stoletju, in da so prav tako kot danes, delovali v javnem interesu in skrbeli za varstvo grajenega okolja in tretjih oseb. Njihovo delovanje so urejala podobna pravila, kot ga urejajo danes. Bili so vpisani v register, imeli so izkaznico in žig. Državni in zbornični akti so urejali njihovo združevanje v sekcije, izdelovanje projektne dokumentacije in vrednotenje njihovih storitev ter vodenje disciplinskih postopkov.

 

Namenjena je ozaveščanju javnosti o vlogi inženirjev in seznanjanju z njihovim delovanjem. Le to so urejala podobna pravila, kot jih urejajo danes.

 

Knjiga prikaže, kako se je izgrajevala slovenska tehnična inteligenca in v kakšnih institucionalnih okvirih je delovala od prve povezave v Avstro-Ogrski v obliki Inženirske zbornice za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo leta 1913, ko so bili slovenski inženirji del večnacionalne inženirske zbornice v Trstu, do ustanovitve samostojne Ljubljanske inženirske zbornice leta 1919, njenega razvoja in konca med drugo svetovno vojno.

 

Nadalje predstavi, kdo so bili, kje vse so študirali in se strokovno oblikovali ter kaj vse so projektirali in zgradili najpomembnejši slovenski inženirji, ki so delovali na dvanajstih strokovnih področjih inženirstva in zaznamovali dvajseta in trideseta leta 20. stoletja pri nas. Iz knjige izvemo, kako je gradbena regulativa v Kraljevini Jugoslaviji z začetka tridesetih let vplivala na gradbeniško dejavnost in urejenost nepremičninskega trga, ob čemer trčimo na vprašanje, kako so se inženirske stroke soočale z gospodarsko krizo, ki je najbolj uničujoče zaznamovala gradbeništvo leta 1934. V njej pobliže spoznamo predsednike Ljubljanske inženirske zbornice, inž. Milana Šukljeta, univ. prof. dr. inž. Alojza Krála, inž. Milka Pirkmajerja in druge funkcionarje zbornice.

 

Knjiga Ljubljanska inženirska zbornica 1919–44 je prepričljiv prikaz, kako pomembno vlogo je odigrala slovenska tehnična inteligenca v času, ko smo začenjali Slovenci v zgodnjih letih 20. stoletja razvijati kompleksno strukturo institucij, ki pritičejo narodu z vzpostavljenim političnim, gospodarskim, znanstveno-raziskovalnim, izobraževalnim in kulturnim življenjem.

 

Knjiga je namenjena ozaveščanju javnosti o vlogi inženirjev in seznanjanju z njihovim delovanjem.

 

Prav tako je knjiga primerno darilo za poslovne partnerje. Vabimo vas k nakupu knjige s ciljem promocije inženirskega poklica in dela.

 

Naročilnica je objavljena  tukaj (6.3 MB).

 

 



Arhiv »