Izpostavljena novica  

INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE GRADI MOSTOVE, KI SO BILI PORUŠENI 

»Najlaže je spreminjati zakonodajo, tega se loti vsaka vlada, tudi če ni nujno. A če bi vsi izvajali zakone – pa ne po domače –, bi bile razmere v gradbeništvu danes drugačne. Ni naključje, da se ravno zdaj srečujemo z borbo za novo gradbeno in prostorsko zakonodajo, pri čemer aktivno sodeluje tudi Inženirska zbornica Slovenije,« je v Novem mestu na prvem regijskem srečanju članov Inženirske zbornice Slovenije (IZS), ki letos beleži 20 let delovanja, poudaril predsednik mag. Črtomir Remec.

Predsednik IZS, mag. Črtomir Remec.

Kot je povedal, ga veseli, da tako resorno ministrstvo kot tudi preostala javnost prepoznavata Inženirsko zbornico Slovenije kot verodostojno in zahtevno zagovornico strokovnega in javnega interesa. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, poleg tega pa zastopamo tudi poklicne interese članov. »V zadnjem obdobju smo vpeljali kar nekaj novosti v delovanju zbornice z namenom, da bi se čim bolj približali vašim potrebam in pričakovanjem. Izboljšali smo obveščanje in komunikacijo prek našega glasila IZS.NOVO, e-sporočil in spletne strani, vsakemu članu je omogočen kontakt s funkcionarji zbornice v času govorilnih ur in po e-pošti. Na naši spletni strani so na voljo ažurirane informacije s področja poklica in stroke, tedenski pregled uradnega lista, mesečni pregled izdanih standardov ipd,« je povedal Remec in dodal, da se danes ponovno soočamo z borbo za bolj kakovostno in učinkovito prostorsko, gradbeno in poklicno zakonodajo, pri čemer aktivno sodelujejo tudi sekcije in komisije IZS.

Prizadevanja in dosežke na tem področju je zbranim predstavila mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka IZS, ki je med drugim povedala: »IZS aktivno sodeluje na usklajevanjih v okviru delovne skupine Ministrstva za okolje in prostor. Od začetka februarja do konca marca smo se sestali dvanajstkrat, usklajevanja potekajo tudi ta mesec.«

Generalna sekretarka IZS, mag. Barbara Škraba Flis.

Do zdaj so potekala usklajevanja na temo vodje gradnje, udeležencev v procesu graditve, novih reguliranih poklicev, pooblastilih pooblaščenih arhitektov in inženirjev, regulaciji dejavnosti in zavarovanju odgovornosti ter na temo projektne dokumentacije. Sprejetih je bilo nekaj načelnih dogovorov, med katerimi je Barbara Škraba Flis izpostavila opustitev vodje gradnje, ki je dvigal veliko prahu: »Dogovor je, da se v zakonu ohrani nadzornika, katerega naloge in odgovornosti se izpopolni. Nabor nalog nadzornika smo razširili in jasneje zapisali njegovo odgovornost. Ohrani se obstoječ sistem udeležencev pri graditvi objektov. Udeleženci bodo torej ostali investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Za gradbeno tehnično zahtevne objekte je predviden neodvisen strokovni nadzor izpolnjevanja dveh bistvenih zahtev, mehanske odpornosti in stabilnosti ter požarne varnosti, tako kot je to praksa v več državah EU.«

Udeleženci srečanja v Novem mestu.

Ob tem je izpostavila tudi dosežek IZS v povezavi z novim Zakonom o javnem naročanju, po katerem se od 1. aprila dalje inženirske storitve oddajajo ob obveznem upoštevanju merila kakovosti in ne le cene. Dodala je, da naj bi v kratkem ugledala luč sveta tudi vladna Smernica o učinkovitem javnem naročanju inženirskih storitev, pri kateri je IZS intenzivno sodelovala z Ministrstvom za javno upravo.

Martin Gosenca, predsednik uprave novomeškega gradbenega podjetja CGP, ki zaposluje 600 ljudi, je najprej pozdravil prizadevanja IZS pri spremembah gradbene in prostorske zakonodaje, nato pa je predstavil še svoj pogled: »Veliko stvari, s katerimi se srečujemo pri svojem vsakodnevnem delu, ne more rešiti noben zakon.« Kot primer je navedel dodatne in nepredvidene stroške, ki jih je moralo nositi podjetje CGP kot izvajalec, čeprav niso nastali po njihovi krivdi: »V tujini ne poznajo prakse, da bi izvajalec nosil stroške napačnih geomehanskih raziskav zemljine, na primer, kot je to praksa pri nas.«

Predsednik uprave CGP, Martin Gosenca.

Peter Žigante, glavni direktor projektivnega podjetja Savaprojekt iz Krškega s skoraj 60 zaposlenimi, je dejal: »Zaposlujemo 39 visoko izobraženih ljudi, od tega le osem arhitektov. Zakaj? V Savaprojektu potrebujemo inženirje in ne umetnike. Potrebujemo ljudi, ki so po duši in naravi inženirji.« Pri tem je Žigante opozoril, da inženirji pri investitorjih ne uživajo ugleda, kar bi bilo treba spremeniti. »Pozdravljam regijska srečanja, ki jih je začela IZS, saj so priložnost, da se poenotimo in začnemo spoštovati sami sebe in svojo stroko,« je še dejal.

Glavni direktor Savaprojekt, Peter Žigante.

Namen regijskih srečanj, poimenovanih Klepet ob jutranji kavi, je obveščati člane IZS o dogajanjih, pomembnih za njih, ter pridobivati povratne informacije in pobude. Prvo je bilo v Novem mestu, na gospodarsko in tudi gradbeno aktivni Dolenjski, sledile bodo Štajerska, Primorska in druge regije.

Prispevek o srečanju je bil objavljen v oddaji RTV SLO, Slovenska kronika, 19.4.2016. Najdete ga  tukaj (od 6:55 minute dalje). V Dolenjskem listu pa je bil 21.4.2016 objavljen članek, ki je objavljen  tukaj (233 KB).

Foto: Barbara Reya