Izpostavljena novica  

V okviru VIII. dneva Alpske konvencije, je 19. maja v Bohinjski Bistrici potekal prvi od dogodkov in sicer posvet "Trajnostna mobilnost kot gradnik zelenega gospodarstva - Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah".  V Bohinju, Posočju in Zgornjesavski dolini se bo do 28. maja 2017 zvrstilo še več dogodkov.

Ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen, je na posvetu poudarila, da se zeleno in krožno gospodarstvo uvrščata med prioritetne vsebine Ministrstva za okolje in prostor in tudi Vlade RS.

V okviru posveta je bil sprejet tudi Memorandum o Bohinjski progi 2017, ki je objavljen  tukaj.

V okviru posveta je potekala tudi umestitev prenovljenega vagona avtovlaka in odprtje razstave o inženirju Maksu Klodiču.

»V veliko čast mi je, da smo se zbrali tukaj v poklon inženirju, ki je pomembno zaznamoval našo stroko. Maks Klodič je bil inženir avstro-ogrske šole, ki je veljala za eno najboljših. Objekti iz tistega časa so vrhunski in še vedno služijo svojemu namenu, skorajda brez vzdrževanja,« je, v uvodnih besedah ob slavnostnem odprtju prenovljenega vagona, posvečenega izjemnemu slovenskemu inženirju Maksu Klodiču, ki je sodeloval pri gradnji Bohinjskega predora, povedal Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, ki je dogodek tudi podprla. V notranjosti vagona, ki so mu osvežili podobo in ga na železniški postaji v Bohinjski Bistrici slovesno priključili avtovlaku, ki redno vozi skozi Bohinjski predor, bodo lahko potniki odslej uživali v prebiranju zanimivih zgodb iz časa gradnje tega največjega predora na slovenskih tleh in se obenem seznanili z zanimivo življenjsko zgodbo inženirja Maksa Klodiča, viteza Sabladoskega.

Prenovljeni vagon avtovlaka, poimenovanega po inženirju Maksu Klodiču, vitezu Sabladoskem.

»Boljšega časa, da se poklonimo strokovnjaku za gradnjo železniških prog, ne bi mogli izbrati. Pred nami je namreč odločanje o nacionalnem strateškem razvojnem projektu – gradnja železniške povezave na relaciji Divača–Koper, ki se sicer napoveduje že 20 let. Inženirska stroka je soglasna, da se mora graditi dvotirna in ne enotirna proga. S projektom je treba zagotoviti, da se problematičen in ekološko sporen odsek z občutljivim vodnim zaledjem dokončno ukine,« je Remec dogodek postavil tudi v kontekst aktualnega dogajanja. 

V okviru dogodka je zbrane goste in obiskovalce pozdravil tudi predsednik državnega zbora Matjaž Nemec. »V tem primeru gre za kulturno dediščino izjemnega pomena, ob pomembnih naravnih in okoliških lepotah se moramo tudi mlajše generacije zavedati, da moramo tisto, kar nam je bilo dano od naših predhodnikov, popeljati v prihodnost in dati našim zanamcem – upam, da v boljši formi, kot v zadnjih desetletjih. Kot kaže, se bo to res zgodilo,« je poudaril Nemec in dodal, da se bomo lahko od sedaj naprej s prenovljenim vagonom avtovlaka podali novim dogodivščinam naproti na eni najlepših prog na svetu.

Z leve - podpredsednik DZ Matjaž Nemec in generalna direktorica direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Darja Kocan.

Slovesnega dogodka sta se udeležili tudi generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo mag. Ksenija Kovačec Naglič in generalna direktorica direktorata za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo mag. Darja Kocjan.

O pomembni vlogi inženirja Maksa Klodiča kot gradbenega nadzornika in geodeta pri gradnji karavanško-bohinjske železniške proge in bohinjskega predora, ki sta na začetku 20. stoletja v nekaterih gorenjskih in posoških krajih korenito spremenila življenje ter odprla nove gospodarske poti, je spregovorila tudi direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert. »Gradnja bohinjskega predora je tako graditeljem kot tudi domačinom predstavljala izziv, s katerim so se znali spopasti in ga izkoristiti. Danes sta življenjska pot Maksa Klodiča in gradnja predora dve dediščinski zgodbi, ki odpirata nove možnosti sodelovanja in nove poti pri predstavljanju naše skupne dediščine in naravnih lepot, ki nas obdajajo. Zato želimo v Gorenjskem muzeju s potujočo razstavo na vagonu avtovlaka stopiti na novo in drugačno pot pri predstavljanju muzejskih zgodb, ki so vredne spoštovanja in spomina,« je poudarila Žibertova in zbranim zaupala tudi nekatere zanimive podrobnosti iz življenja tega zanimivega slovenskega inženirja, ki je za seboj pustil tudi neprecenljive poljudne zapise o gradnji bohinjskega predora. Te je širši javnosti predstavljal v obliki člankov, objavljenih v takratni reviji Dom in svet, pozneje pa se je podpisal tudi kot avtor strokovne gradbeniške knjige o gradnji predora. Za preteklost Bohinja je sicer pomemben tudi kot snovalec načrtov za cesto in žično ter zobato železnico na Triglav.

Z leve – Ksenija Kovačec Naglič, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert in predsednik IZS Črtomir Remec.

V okviru slavnostnega dogodka so organizatorji pripravili tudi blagoslov vagona, ki sta ga krstili vnukinji znanega inženirja, Neda in Adela Klodič. Za piko na i celotnega dogajanja, pa je poskrbela otvoritvena vožnja do Mosta na Soči. 

Z leve – podpredsednik DZ Matjaž Nemec, Neda Klodič, Adela Klodič in predsednik IZS Črtomir Remec.

Vagon je pod budnim očesom idejnega vodja projekta, g. Ervina Sorča, varno prestal prvo vožnjo do Mosta na Soči.

O odprtju prenovljenega vagona in razstave o inženirju Maksu Klodiču, je poročal novinar Jan Novak, v Slovenski kroniki, oddaji na RTV Slovenija. Poročilo si lahko ogledate  tukaj (od 8.30 minute dalje).