POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Izoblikovali smo stališča do problematike prostora in prostorske zakonodaje

IZOBLIKOVALI SMO STALIŠČA DO PROBLEMATIKE PROSTORA IN PROSTORSKE ZAKONODAJE

Prostorska zakonodaja

 

Matjaž Grilc, univ.dipl.inž.geod.

Predsednik projektne skupine za proctor

 


Pomlad in vroče poletje sta za nami. Ta ugotovitev lahko velja za vremenske razmere, kot tudi za dogajanja na področju urejanja prostora. Že v prejšnjih dveh številkah glasila IZS.NOVO smo vas seznanili z aktivnostmi IZS na tem področju – z ustanovitvijo projektne skupine za prostor in pristopom IZS k projektu “ODGOVORNO DO PROSTORA!”. Tokrat nadaljujemo s sistematičnim predstavljanjem te problematike in vas poskušamo informirati o vseh pomembnejših aktivnostih na področju prostora.

 

Predlog sprememb in dopolnitev prostorske zakonodaje (ZAPS)

V mesecu juniju smo s strani ZAPS prejeli “Predloge sprememb in dopolnitev prostorske in gradbene zakonodaje”, ki so jih posredovali resornemu Ministrstvu za okolje in prostor in ostalim partnerjem v projektu “ODGOVORNO DO PROSTORA!”. Predlogi so koncipirani v treh sklopih – od generalnih (strateških) pripomb, do konkretnih pripomb na posamezne člene zakonodaje. Na IZS smo prejeti material obravnavali in sprejeli stališče, da je veliko zapisanih dejstev na mestu, z nekaterimi predlogi pa se inženirji, zbrani v IZS, žal ne moremo strinjati. Zato smo sklenili, da zelo jasno artikuliramo naše – IZS-jevo – stališče do zatečenega stanja na področju urejanja prostora. Projektna skupina za prostor je dobila mandat sestaviti dokument, ki bo na strateškem nivoju jasno opredelil odnos IZS do prostora in obstoječe zakonodajne ureditve na tem področju.

 

Dokument “IZS in PROSTOR”

 

S skupnim delom članov projektne skupine za prostor, smo konec junija dokument, z imenom “IZS in PROSTOR”, predstavili vodstvu Komisije za sistemske zakone in zbornice. Predlagali so nekatere spremembe in ocenili, da je material primeren za obravnavo na Komisiji za sistemske zakone. Članikomisije so imeli na razpolago celoten mesec avgust, da so podali svoje pripombe. Usklajen dokument je bil po sklepu Komisije za sistemske zakone in Upravnega odbora IZS posredovan v začetku septembra širši javnosti – partnerjem v projektu “ODGOVORNO DO PROSTORA!” z namenom razprave o napisanih tezah in končne verifikacije.

 

V uvodu tega dokumenta smo avtorji zapisali:

 

Trditev, da je IZS odgovorna za graditev, ZAPS pa za prostor, se je v praksi, še posebej v zadnjih letih, pokazala kot napačna. Danes se izkazuje kot velik problem vmesni prostor med graditvijo in prostorom, ki zaradi slabega prostorskega načrtovanja, vmešavanja dnevne politike v polje urejanja prostora in ob pretirani zaščitniški vlogi posameznih nosilcev urejanja prostora, onemogoča izvedbo investicij in odganja še tistih nekaj voljnih investitorjev drugam. Nekoč, v časih zakonskega dvojčka ZGO-1 in ZUReP-1, smo o celotni problematiki razmišljali kompleksno in usklajeno. Danes sprejemamo zgolj parcialne rešitve, ki v konkretnih primerih morda celo rešujejo problem, v sistemskem smislu pa je situacija z vsakim takim posegom še slabša. Zato je nastopil čas streznitve in spoznanja, da so potrebne korenite spremembe, ki pa jih lahko vsi deležniki dosežemo le skupaj, v strokovni, multidisciplinarni diskusiji, ki je podprta tudi s strani civilne sfere. Takšna argumentirana akcija lahko posledično pomeni tudi politični pritisk na zakonodajalca, da na področju prostora končno vzpostavi red in področju prostorskega načrtovanja vrne veljavo, kot ga je nekoč že imelo.

 

Napisano je bilo izhodišče za sistematični pregled zakonodaje in dejanskega stanja na področju urejanja prostora. V dokumentu smo tako detajlno obdelali naslednje sklope:

1. Strokovne podlage za prostorske akte, za katere ugotavljamo, da v zakonodaji niso določene in tako ne omogočajo sistematičnega pridobivanja informacij o lastnostih in zmogljivostih prostora vsem uporabnikom – prostorskim načrtovalcem, nosilcem urejanja prostora, investitorjem in javnosti.

2. Proces priprave in sprejema prostorskih aktov, kjer ugotavljamo, da so predpisani procesi nedorečeni in včasih celo neizvedljivi, hkrati pa omogočajo pasivnost pri izvajanju postopka priprave in izvajanje zgolj minimalno potrebnih dejanj, kar največkrat pripelje k zamudi pri sprejemanju prostorskih aktov.

3. Pomen, vloga in vsebina prostorskih aktov, kjer v osnovi ugotavljamo, da naši prostorski akti ne odgovarjajo na osnovna vprašanja: KJE, KAJ in KOLIKO je možno graditi oziroma drugače posegati v prostor ter kateri subjekt in do kdaj mora izvesti dejanja, ki bodo omogočila izvedbo v prostorskem aktu predvidenih gradenj oziroma ureditev.

4. Preverjanje možnosti za poseg v prostor, kjer danes bodoči investitor ali potencialni kupec zemljišča ne more enostavno, hitro in z majhnimi stroški pridobiti informacije, ali je njegova namera na določenem zemljišču izvedljiva, pod kakšnimi pogoji je izvedljiva, v kakšnem času je izvedljiva in kakšne stroške bo imel s pripravo ustrezne dokumentacije. Seveda predlagamo uvedbo “nadgrajene” lokacijske informacije, ki bo podala vse potrebne informacije o pogojih graditve, seznam soglasodajalcev in pogoje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo.

5. Opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, kjer ugotavljamo, da je prostorsko načrtovanje eden od sestavnih delov urejanja prostora in je kot tako izrazito interdisciplinarna dejavnost. Zato je nesprejemljiva današnja ureditev, ko je prostorsko načrtovanje vse preveč vezano zgolj na arhitekturno projektiranje.

6. Izvajanje prostorskih ukrepov in aktivna zemljiška politika, kjer ugotavljamo pomanjkanje nekaterih ključnih podatkov (nezazidana stavbna zemljišča, gradbene parcele) za izvajanje instrumentov in sredstev s katerimi bi lahko občine pospešile oziroma sploh izvajale ureditve določene v prostorskih aktih.

 

Za vsako od napisanih sklopov smo napisali naše videnje pomanjkljivosti in predlagali možne rešitve.

 

Menimo, da dokument dovolj jasno opredeljuje pogled IZS na prostorsko problematiko in je kot tak dovolj dobro izhodišče za argumentirano razpravo med partnerji v projektu “ODGOVORNO DO PROSTORA!”, kjer se bomo trudili našim stališčem dati širšo verifikacijo.

 

Odziv na zniževanje sredstev za investicije v objekte in ureditve državnega pomena

 

V mesecu juliju so nam kolegi iz ZAPS poslali v usklajevanje dopis, ki naj bi ga posredovali s strani projekta “ODGOVORNO DO PROSTORA!” predsedniku Vlade Republike Slovenije. Dopis je odziv stroke na varčevalne ukrepe Vlade, ki se nanašajo predvsem na izvajanje investicij. V dopisu partnerji ugotavljamo, da se je Vlada lotila varčevanja na napačnem koncu in da zaustavitev priprave projektne in prostorske dokumentacije pomeni dolgoročno gospodarsko škodo in še kasnejši izhod iz recesije. Ocenjujemo, da so takšne aktivnosti projekta “ODGOVORNO DO PROSTORA!” konstruktivne in potrebne, pa čeprav od odgovornih, ki jim je bil dopis namenjen, ni bilo konkretnih odzivov.

 

Druga obravnava predloga Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)

 

Tik pred koncem poletja pa smo dobili še vabilo za sodelovanje pri obravnavi predloga o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) v Državnem zboru RS, na Odboru za okolje in prostor. Zakon torej postaja politična realnost. Kljub nekaterim dobrim rešitvam, ki jih vsebuje, še vedno pomeni zgolj parcialno reševanje problema prostorske dokumentacije za umeščanje objektov državnega pomena in na ta način prestavlja v daljno prihodnost kvalitetno prenovo prostorske zakonodaje, ki bo pokrivala celotno področje urejanja prostora.

 

Iz napisanega ste lahko razbrali, da se je na področju prostora preko poletja res dogajalo veliko stvari.

 

O tem kako so potekala usklajevanja naših tez med partnerji “ODGOVORNO DO PROSTORA!” in o tem kako je potekala razprava na parlamentarnem odboru, pa vas bomo obvestili v naslednji številki NOVO v IZS.