POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Beseda predsednika Inženirske zbornice Slovenije

PRAVA SMER TUDI V LETU 2011

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije

mag. Črtomir Remec

 


Leto je naokoli in prav je, da se ozremo nazaj, preden dokončno stopimo novim izzivom naproti. Iztekajoče se leto je bilo gotovo eno najbolj aktivnih in razburljivih v dosedanjem delovanju zbornice. Finančna in gospodarska kriza sta zahtevali hud davek v slovenskem gradbeništvu in pokazalo se je, da je naša pot spreminjanja gradbene kulture, ki smo jo začrtali že pred nekaj leti, pravilna in dolgoročno perspektivna. Obdobje evforične gospodarske rasti je bolje čim hitreje pozabiti in se prilagoditi novim razmeram na trgu.

 

Veliko priložnost smo zaznali v ambiciji državne uprave, da do leta 2012 doseže 50 odstotni delež zelenih javnih naročil. Po uspešno izvedeni spomladanski konferenci in okrogli mizi na temo zelene in trajnostne gradnje na Brdu smo se v sodelovanju z gospodarsko in arhitekturno zbornico ter obema vodilnima gradbenima inštitutoma lotili priprave smernice za naročanje trajnostnih javnih gradenj, ki mora čim prej zamenjati slabo prakso naročil po najnižji, na koncu pa za uporabnika običajno najvišji ceni.

 

Mediji gradbeništvu v zadnjem času niso bili prizanesljivi, deloma morda celo upravičeno, vendar gledano v celoti pavšalne ocene in nepreverjeni podatki ustvarjajo veliko zmedo v javnosti. Mogoče je imela na največji nacionalni projekt izgradnje avtocestnega križa politika res prevelik vpliv, vendar ob tolikšnem številu županov v parlamentu kaj drugega tudi ni bilo mogoče pričakovati. Trdno pa stojim za stališčem, da je bilo plačilo pooblaščenih inženirjev pošteno zasluženo.

 

Popolnoma drugačna situacija je na področju gradnje javnih stavb, kjer so cene inženirskih storitev izrazito prenizke in kar že vpliva na pomanjkanje motivacije za iskanje najboljših rešitev energijsko učinkovite in okolju prijazne gradnje. Poleg nasvetov nemških kolegov je bil to tudi glavni razlog, da smo se skupaj z arhitekti in zunanjimi izvajalci lotili izdelave poenostavljenih meril za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe, kot dopolnitev bolj podrobnim indikativnim merilom za vrednotenje inženirskih storitev, ki smo jih prav tako pripravili v letošnjem letu.

 

Prihodnost gradbeništva ni samo v naših rokah, ampak upravičeno pričakujemo aktivno vlogo države pri izboljšanju in poenostavitvi prostorske in gradbene zakonodaje, bolj učinkovitem črpanju evropskih sredstev za železniško infrastrukturo, energetsko in protipotresno obnovo obstoječih stavb ter zaščito pred naravnimi ujmami. Predpogoj za uspešno zaključene javne gradnje pa ostaja strokovno in odgovorno vodenje projektov pod nadzorom novo ustanovljene Agencije za javno naročanje.