Priročniki Publikacije  

POTREBNA SO VLAGANJA V RAZVOJ STROKE IN V GASILSKO OPREMO

Požarna varnost

 

mag. Aleš Glavnik, univ.dipl.inž.str.

Član UO MST

 

Predlagamo sprejem Pravilnika za načrtovanje požarne varnosti

 

Spremembe na področju varstva pred požarom so nujne, saj je trenutno stanje razvoja požarne varnosti v Sloveniji v primerjavi z razvitimi državami EU precej v zaostanku. Razvoja stroke požarne varnosti že več kot desetletje sploh ni zaslediti, vse je prepuščeno nekaj posameznikom in organizacijam, ki se trudimo izboljšati to stanje. Država ne namenja nobenih sredstev za izboljšanje stanja na področju načrtovanja požarne varnosti, ne glede na to, da bi se dalo marsikaj narediti tako preko IZS kot preko Slovenskega združenja za požarno varstvo (SZPV) ali tehniških fakultet, npr. Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), pri čemer pa ji ne zmanjka sredstev za nova gasilska vozila, gasilske lestve in podobne naložbe, ki pa na žalost le odpravljajo posledice požarov, ko do njih že pride.

 

Tako tudi ne zasledimo nobenega podajanja teh znanj na dodiplomskem študiju inženirskih poklicev, prav tako nimamo nobenega študijskega programa za požarno varnost. Ministrstvo za obrambo (MO) je na našo ponudbo letos spomladi sklicalo sestanek na temo uvedbe vsebin v do- in podiplomske programe tehniških fakultet. Na podlagi dogovora je SZPV pripravila predlog Kataloga znanj – Požarna varnost in požarno inženirstvo, na podlagi katerih bi se lahko dopolnili študijski programi. Predlog je trenutno v obravnavi na IZS in MOP.

 

Ob vsem tem ne smemo spregledati, da je stroka požarne varnosti v pristojnosti dveh ministrstev: Ministrstva za obrambo (MO) in Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki pa očitno ne zmoreta pripraviti skupnega, učinkovitega koncepta za celovito načrtovanje požarne varnosti. Po izjavah nekaterih predstavnikov MO in Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) je stanje požarne varnosti v Sloveniji celo boljše kot v razvitih državah EU! Takšne izjave nam na žalost jasno povedo, kakšne načrte ima država v prihodnje glede razvoja te stroke.

 

Na IZS smo zadnji dve leti vložili veliko truda, da bi naredili pozitivne premike na področju požarne varnosti. Pristojni ministrstvi MO in MOP do danes nista imeli posluha za noben predlog IZS, vezan na spremembo zakonodaje in predpisov. Veliko smo govorili, veliko sestankovali, konkretnih premikov pa trenutno še ni zaznati. Zato smo se lotili in pripravili tudi konkreten predlog Pravilnika za načrtovanje požarne varnosti. Le ta predstavlja sintezo obeh trenutno veljavnih pravilnikov: Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/04, 10/05, 83/05, 14/07), ki sodi v pristojnost MOP, in Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.l. RS 28/05, 66/06, 132/06), ki sodi v pristojnost MO, pri čemer smo vanj vključili tudi vse spremembe, ki jih predlagamo.

 

Izhodišča

 

Kot izhodišča za pripravo sprememb zakonodaje s področja požarne varnosti so nam služili zaključki okrogle mize z naslovom “Kako lahko izboljšamo ureditev požarne varnosti”, ki smo jo organizirali lani oktobra in dogovori med sekcijami, sprejeti lani in letos, ki med drugim vključujejo tudi predlog sprememb pravilnika o izdelavi študije požarne varnosti iz marca letos, kot sledi:

• Študija požarne varnosti (ŠPV) se naj izdeluje po novem vsaj v fazah PGD in PID. Glede na neposrečeno ime “študija”, naj se le ta v fazi “ŠPV-PID” ustrezno preimenuje, npr. v “Načrt izvedenih ukrepov požarne varnosti” ali krajše “Načrt ukrepov požarne varnosti – faza PID”, ki postane obvezna priloga “Izkaza PV – faza PID”. V prihodnje pa se predlaga, da se namesto izraza ŠPV uvede izraz “Načrt ukrepov požarne varnosti” (NUPV), kar dolgoročno sicer pomeni posledično spremembo Zakona o varstvu pred požarom (ki govori o ŠPV, po novem NUPV) in ZGO-1 (ki definira načrte, po novem dodatno Načrt ukrepov požarne varnosti), kot to velja v tujini (Švica, Nemčija, Anglija, Avstrija). Na ta način se lahko tudi formalno izdeluje NUPV v vseh fazah graditve (IDZ/IDP, PGD, PZI, PID), kar se v praksi tudi kaže kot potreba, saj se že danes izdelujejo ŠPV-PZI, ŠPV-PID, so pa to ponesrečena imena, ker ima izraz “študija” povsem drugi pomen.
• V strokovnem delu ŠPV se doda poglavje “Upoštevanje ukrepov požarne varnosti v načrtih PGD”.
• Obstoječa poglavja (vsebina ŠPV) se spremenijo v formo izpolnjevanja 4 zahtev po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (PPVS), kar je že usklajeno z novo TSG-1:2009. Prelagali smo podrobnejšo vsebino, pri čemer grafična predstavitev ukrepov varstva pred požarom ostane kot do sedaj.
• Ukrepi požarne varnosti v ŠPV morajo biti napisani kot dokazovanje bistvene zahteve požarne varnosti.
• ŠPV lahko izdelujejo tudi nadalje le odgovorni projektanti požarne varnosti (kot že velja).
• Za odgovorne projektante, ki se želijo ukvarjati s požarno varnostjo, se uvede dvo stopenjsko pooblastilo:
• pooblastilo PV 1. stopnja: izdelava Zasnov požarne varnosti (ZPV) za “požarno manj zahtevne” stavbe,
• pooblastilo PV 2. stopnja: izdelava ZPV za “požarno zahtevne” stavbe in vse ŠPV.
• Jasno se definira obveza revizije požarne varnosti za kontrolo upoštevanja ukrepov požarne varnosti za vse objekte, kjer se izdeluje ŠPV in ZPV za “požarno zahtevne” stavbe. Revizijo lahko opravi le odgovorni revident požarne varnosti, s pooblastilom IZS-TP.
• Predlagali smo dvig kriterijev za določene objekte, za katere se izdeluje ŠPV, ker predpis dopušča, da ukrepe požarne varnosti načrtuje vsak odgovorni projektant, ki ni specialist s področja požarne varnosti.

 

Več: predlog sprememb pravilnika o izdelavi študije požarne varnosti

 

Temeljna izhodišča za pripravo novega pravilnika so bila poleg že navedenih še sledeča:

• požarna varnost je bistvena zahteva po Evropski direktivi in ZGO-1, zato mora v ZGO-1 dobiti ustreznejše mesto kot do sedaj,
• predlog Pravilnika za načrtovanje požarne varnosti mora zajemati objekte (tako stavbe kot inženirske objekte); delitev pristojnosti med MOP in MORS ne pripomore k učinkovitejšemu načrtovanju, prej nasprotno, kar je pokazala praksa zadnjih petih let,
• načrtovanje požarne varnosti v okviru upravno tehnične dokumentacije po ZGO-1 mora biti zajeto v enem predpisu (pravilniku) za vse vrste objektov,
• v enem predpisu je treba združiti današnjo “ŠPV” in današnjo “ZPV”, saj ne morejo ene stavbe ali objekti spadati pod ZGO-1, druge pa pod Zakon o varstvu pred požarom, saj se za vse pridobiva gradbeno dovoljenje po ZGO-1,
• strokovno nedopustno je, da se npr. za stanovanjske stavbe med 10 in 50 stanovanji zahteva revizija požarne varnosti, za stavbe nad 50 stanovanji pa ne, ampak le požarno soglasje; podobne nelogičnosti sledijo tudi za ostale vrste stavb in objektov,
• tako kot velja za vse stroke in vse bistvene zahteve, je treba opraviti tudi revizijo požarne varnosti za vse objekte, ki presegajo osnovni kriterij,
• ukrepi požarne varnosti naj se v bodoče načrtujejo v enotnem dokumentu “Načrt ukrepov požarne varnosti”, kateri mora dobiti enakovredno vlogo v ZGO-1 kot ostali načrti,
• TSG-1-001:2010 je lahko primerna le za načrtovanje požarne varnosti za požarno manj zahtevne stavbe (PMZ) stavbe (primerna za uporabo arhitektov, ki potrebujejo preproste “recepte” za PMZ stavbe), ne pa za kompleksne požarno zahtevne (PZ) stavbe in druge inženirske objekte,
• nova TSG-1-001:2010 se ne ukvarja le s PMZ stavbami, saj za vse večje in kompleksnejše stavbe oz. objekte napotuje na ostale tuje referenčne predpise, kar nadaljuje zmedo pri uporabi TSG-1-001 (podobno kot verziji iz leta 2005 in 2007),
• kriteriji za PZ stavbe so ponekod znatno previsoki, zato jih je treba znižati, glede na to, da se dopušča, da ukrepe požarne varnosti načrtuje vsak odgovorni projektant, ki ni specialist s področja požarne varnosti,
• za vsako načrtovanje požarne varnosti za PMZ stavbe, ki se ne načrtuje z uporabo TSG-1-001, je obvezna revizija požarne varnosti, saj vsi odgovorni projektanti ne znajo pravilno uporabljati tujih predpisov in jih aplicirati na konkretnih objektih.

 

Zaključek

 

Na IZS vlagamo veliko sredstev in energije za izboljšanje stanja na področju požarne varnosti v Sloveniji. Ob tem pa se zavedamo, da brez sodelovanja države ne bo šlo. V letošnjem letu smo izdali že dve smernici IZS-MST (za vsebino ZPV in za požarnovarnostne ukrepe za visoke stavbe (h>22m)) ter Priročnik za načrtovanje požarne varnosti, pripravili pa smo tudi dva predloga novih smernic (za zgradbe, v katerih se zbira veliko ljudi in za trgovske objekte), ki sta trenutno v javni obravnavi.

 

Projektov, ki jih načrtujemo, je še veliko in pomoč države bo vedno dobrodošla. Zagotovo pa je strokovno najbolj pravilno, da predloge novih pravilnikov pripravljamo pooblaščeni inženirji, ki se na terenu vsakodnevno srečujemo s težavami zaradi pomanjkljive zakonodaje in zelo dobro vemo, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi graditev objektov potekala strokovno pravilneje in v splošnem družbenem interesu. Seveda pa se preteklih napak ne bo dalo hitro odpraviti, saj je inercija uradnikov premočna.

 

Predlagana organizacijska shema izdelave PGD Načrta ukrepov požarne varnosti

 

Na zgornjem diagramu je prikazana nova organizacijska shema izdelave PGD “Načrta ukrepov požarne varnosti” za vse vrste objektov, ne le za stavbe, kot je to trenutno po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah.