Priročniki Publikacije
Sprememb je najbolj potreben Pravilnik o projektni dokumentaciji
SPREMEMB JE NAJBOLJ POTREBEN PRAVILNIK O PROJEKTNI DOKUMENTACIJI
Pravilnik o projektni dokumentaciji
Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.
Predsednik Komisije za sistemske zakone
Na sestanku z ministrom za okolje in prostor, prof.dr. Žarnićem, spomladi letos, je bilo potrjeno, da naša zbornica prevzame pripravo strokovnih podlag za novele podzakonskih aktov zakona o graditvi objektov, pri čemer k sodelovanju povabi tudi Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Pred poletjem je delo steklo in v času poletnih počitnic, v juliju, so nastali prvi osnutki Pravilnika o projektni dokumentaciji, Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V avgustu, ko so se le ti že usklajevali, pa je nastal tudi osnutek Pravilnika o gradbiščih.
Pri pripravi predloga sprememb Pravilnika o projektni dokumentaciji (Pravilnik), ki je najbolj potreben sprememb, smo izhajali iz pripomb, s katerimi smo v času od izida Pravilnika že seznanjali MOP, mnenj in vprašanj članov zbornice, ki smo jih dobili preko Foruma IZS ter pobud, ki smo jih dobili prav tako od članov zbornice na podlagi poziva iz junija letos. Predloge smo v ožji delovni skupini komisije za sistemske zakone pregledali, ocenili smiselnost pripomb in jih uskladili. Nekateri predlogi so izkazali vrsto povsem novih idej o rešitvah, nemalo predlogov vezanih na isto temo je bilo različnih. Delovna skupina je poskušala v takih primerih najti večinsko strinjanje.
Analiza zbranih pripomb in predlogov je pokazala, da mnogi izmed njih zahtevajo tudi predhodno spremembo Zakona o graditvi objektov (ZGO). Zato smo pripravili predlog sprememb Pravilnika na način, da smo posebej opozorili na pripombe, ki ne zahtevajo spremembe ZGO, in na tiste, katerih sprejetje je vezano tudi na spremembo ZGO. Pripombe smo napisali v obliki sprememb in dopolnitev členov sedanjega pravilnika z obrazložitvijo sprememb. Pripravili pa bomo tudi čistopis Pravilnika po naših predlogih. Dokument bomo pred pošiljanjem MOPu, posredovali ZAPS z namenom uskladitve predloga sprememb Pravilnika. Naj na tem mestu navedemo še to, da je namen predloga sprememba obstoječega Pravilnika in ne njegova zamenjava z novim.
V nadaljevanju so navedeni le nekateri predlogi.
Vrste projektne dokumentacije
V ZGO-1B je MOP namenoma izpustil projekt za razpis (PZR), ki pa je pomemben tako kot sestavni (tehnični) del kakovostne razpisne dokumentacije kot za kontinuiteto dela projektanta in njegovo odgovornost v procesu graditve objektov. Zato predlagamo njegovo ponovno uvrstitev med vrste projektne dokumentacije, pri čemer predlagamo tudi, da ga izdela tisti projektant, ki je izdelal predhodno fazo projektne dokumentacije. Po našem predlogu je PZR sistematično urejen sestav takšnih načrtov po ZGO, na podlagi katerega je investitorju omogočeno pridobiti najustreznejšega izvajalca. PZR vsebuje tudi natančen in nedvoumen popis del s predizmerami.
Vrstam projektne dokumentacije naj se doda tudi Idejne rešitve (IDR), ki se v praksi uporabljajo kot dokumentacija, ki daje možnost izbire variant tako v procesu izdelave investicijske dokumentacije kot pri izdelavi prostorske dokumentacije, pa tudi kot podloga za izbiro variante za nadaljnjo izdelavo projektne dokumentacije, za kar idejni projekt (IDP) gotovo ni primeren dokument.
Namen posamezne vrste projektne dokumentacije
Posamezni vrsti projektne dokumentacije je potrebno določiti pravilnejši namen in sicer tudi za uporabo izven samega ZGO: IDP je npr. podloga za izdelavo državnega prostorskega načrta in podloga za izdelavo investicijskega programa.
IDZ ne more biti podloga za pridobitev dovoljenj za priključek na infrastrukturo. Projektne pogoje je potrebno pridobiti na osnovi IDZ, soglasje za priključitev pa na osnovi PGD.
Bolje je potrebno opredeliti namen in vsebino PID. PID ne sme biti namenjen le dokumentiranju sprememb glede na PGD, ampak je to dokument dejanskega stanja objekta po izgradnji. Poleg tega mora biti PID stalno ažuriran ob uporabi v življenjski dobi objekta.
Vodilna mapa
Vsaka Vodilna mapa naj ima projektno nalogo, če je le ta izdelana po strokah, pa naj bodo le ti tudi v posameznih načrtih.
Vse Vodilne mape (v vseh vrstah projektne dokumentacije) naj imajo Zbirno projektno poročilo, saj se le tam lahko predstavi projekt kot celota. To je predvsem pri obsežnejših objektih zelo pomembno.
Vsebino Vodilne mape IDP je v povezavi z lokacijskimi zahtevami treba poenostaviti, saj so le te vsebovane že v IDZ in jih v IDP zato ni potrebno ponavljati v celoti.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcije (znotraj določenih limitov obsega in kapacitet) naj se v Vodilni mapi prav tako zmanjša obseg lokacijskih podatkov.
Ponovno naj se uvede obveznost pridobivanja in izdajanja lokacijske informacije kot prve osnove za izdelavo IDZ ali PGD.
Vodilna mapa naj se dopolni tudi s tehnično vsebino (zbirnimi načrti instalacij, sistemom označevanja dokumentacije in objektov ter nekaterimi drugimi skupnimi vsebinami, ki ne sodijo v posamezni načrt.
V Vodilni mapi naj se na drugi strani navedejo in podpišejo kot odgovorni projektanti tisti, ki so izdelovali in odgovarjajo za lokacijske podatke. Zelo pogosto se ta del izdela posebej in odgovorni vodja projekta zanj težko odgovarja.
Vrste načrtov
ZGO-1B in Pravilnik sta izločila “9. Drugi načrti v zvezi z gradnjo”. Predlagamo da se ti načrti ponovno uvedejo.
Pri tem se pojavljajo zelo argumentirani predlogi, da se kot samostojni načrti uvedejo Načrt zaščite pred požarom in Načrtvarstva pri delu. Dejstvo je, da, sta obe stroki zanemarjeni v dosedanji praksi. Ker pa so mnenja o tem, ali naj se vsebini požarne varnosti in zdravja pri delu podajata le kot smernice za izdelavo posameznih načrtov v obliki elaboratov ali pa so to načrti in to v vseh vrstah projektne dokumentacije, deljena, komisija teh predlogov zaenkrat ni vključila v predlog.
G. Leban – moti me, da imamo sklep o Načrtih PV sprejet na nivoju UO IZS, pa tega zaradi neusklajenosti znotraj KSZ nismo vključili v predlog. To moramo rešiti na sestanku v torek 31.8., ko bomo obravnavali predlog Pravilnika o načrtovanju PV (ob 13ih).
Vsebine načrtov
Pripombe in predlog gredo predvsem v smer popravkov neprimernih poenostavitev iz dosedanjega pravilnika. Tako naj bi vse vrste projektne dokumentacije (tudi IDZ in IDP) imele vse potrebne načrte, saj je potrebo osnovne gradbene konstrukcije, inštalacije in zahteve požarnega varstva zasnovati že tu.
Izloči naj se nesprejemljiva določila o obsegu PGD za enostanovanjske stavbe, ker je tudi zanje potrebno izdelati načrte vseh strok (ne le arhitekture).
Razmišljali smo o rešitvi, ki bi pri enostanovanjskih stavbah zagotavljala, da bosta res izdelana PGD z vsemi načrti in PZI. Obravnavali smo predlog, da bi pri teh stavbah uvedli združitev PGD in PZI v en sam projekt, s čimer bi zagotovili izdelavo PZI v praksi. Na koncu smo v predlog vključili rešitev (v predlog sprememb ZGO), s katero se zahteva pridobitev Uporabnega dovoljenja tudi za enostanovanjske stavbe, nanj pa se veže vpis v kataster stavb in zavarovanje. Na ta način bi se moral predložiti PID, ki bi bil narejen na osnovi PZI. Poleg tega bomo pristojnim organom (MOP, inšpekcija za okolje in prostor ter graditev) predlagali poostritev inšpekcijskega nadzora pri takih gradnjah.
Predlogov, da bi bistveno razširili vsebino posameznih načrtov v Pravilniku komisija ni podprla, saj pripravljamo Priročnik o vsebini projektne dokumentacije, ki bo obsegal prav to. Pravilnik bi bil tudi preobsežen.
V načrtih naj bo vključeno tudi revizijsko poročilo z odgovori projektanta.
Poleg opisanih predlogov smo pripravili še precej drugih, vezanih na podpisovanje, označevanje, združevanje izjav in drobnejših sprememb v posameznih členih.
Več: Predlog sprememb Pravilnika o projektni dokumenatciji
Menimo, da smo s celovito analizo stanja v praksi in konkretnimi predlogi podali možnost hitre spremembe Pravilnika, po možnosti pa tudi ZGO. Kot smo omenili, je pred nami še del nujnih usklajevanj z ZAPS.