Priročniki Publikacije  

TUDI POOBLAŠČENI INŽENIRJI SO ARBITRI

Zakon o arbitraži

 

Številni pooblaščeni inženirji na podlagi Zakona o sodiščih (ZS, Ur.l. RS, št. 19/1994) nastopajo tudi kot sodni izvedenci in cenilci. Le nekateri pooblaščeni inženirji pa vedo, da jim zakonodaja omogoča nastopati tudi v vlogi arbitra. Do nedavnega je bila Stalna arbitraža pri GZS osrednja institucionalna arbitraža, ki je organizirala reševanje domačih in mednarodnih gospodarskih sporov. Sistem delovanja arbitraže se širi.

 

Sodišča so strankam dolžna predočiti alternativno možnost reševanja spora

 

Maja leta 2008 je bil sprejet Zakon o arbitraži (ZArbit, Ur.l.RS št. 45/2008), novembra lani pa Zakon o alternativnem reševanju sporov (ZARSS, Ur.l.RS št 97/2009). Prvi je stopil v veljavo avgusta 2009, drugi junija letos. Razlog za njun sprejem so bili sodni zaostanki. Sodišča bodo odslej obravnavala in reševala le še najzahtevnejše in dolgotrajne sodne procese oz. postopke, medtem ko bodo ostali predmet alternativnih načinov reševanja sporov, kot so mediacija, konciliacija in arbitraža.

 

Mediacija – sredinjenje – pomeni pomiritev in spravo, če ta ne uspe, se postopek normalno odvija na sodišču. Sodnik nima vpogleda v izsledke mediacije. Konciliacija – zbliževanje stališč – pomeni podobno kot mediacija – najprej spravo in, če ta ne uspe arbitražo. Konciliator je ista oseba kot arbiter.

 

Arbitraža in njene prednosti

 

Arbitraža ali razsodišče je nedržavno sodišče, sestavljeno iz ene ali več oseb (arbitrov, razsodnikov), ki na podlagi pogodbe strank sprejme odločitev v civilnem sporu (predvsem premoženjske narave). Arbitražna odločba je po svojih učinkih izenačena s pravnomočno sodbo kateregakoli državnega sodišča in je s tem izvršljiva. Odločba arbitraže je praviloma enostopenjska in dokončna. Izpodbijanje arbitražne odločbe je možno le v izjemnih (v naprej določenih) primerih kršitve procesnega in materialnega prava.

 

Arbitražni senat oblikujejo stranke same. Oblikovan je za vsak spor posebej in je praviloma sestavljen iz arbitrov z veliko strokovnega znanja o problematiki spora. Arbitri so običajno osebe, ki v moralnem in strokovnem pogledu uživajo ugled in spoštovanje javnosti. Arbitraža uporablja materialno pravo, za katerega se stranke same dogovorijo, po pooblastilu strank arbitraža razsodi po načelu pravičnosti. Odločba je po navadi sprejeta z večino glasov.

 

Arbiter je oseba, ki ji stranke zaupajo, ni pa odvetnik ali zastopnik posamezne stranke. Stranke pred arbitražo (za pripravo vloge in tudi za določitev poteka arbitraže) skoraj vedno zastopajo arbitražniki. To so za posamezno stroko specializirani odvetniki. O poteku postopka se stranke dogovorijo pred arbitražo, večinoma pa se uporabljajo pravilniki dogovorjenih stalnih arbitraž, na katerih vsebino so odločilno vplivali dokumenti UNCITRAL-a (komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo).

 

Arbitražni dogovor lahko sklenejo vse pravne ali fizične osebe, tako glede že obstoječega spora kakor glede bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz pravnega razmerja. Vsak dogovor je mogoče sporazumno spremeniti ali dopolniti. Pristojnost arbitraže izključuje pristojnost državnega sodišča. Tudi do pravnomočnosti tekočega sodnega postopka je še vedno mogoče skleniti pogodbo o arbitraži.

 

Zato pomeni možnost arbitražnega razsojanja številnih sporov, možnost hitrega in učinkovitega razsojanja pod pogojem, da se udeležene stranke dogovorijo za tak način reševanja svojih nesoglasij. Z reševanjem sporov preko arbitraž se je mogoče izogniti dolgotrajnim sodnim postopkom.

 

Arbitraža je cenovno dostopna vsakemu državljanu. Stroški postopka so bistveno nižji od stroškov, ki nastanejo v večletnih pravdnih postopkih. V sodnem postopku imajo procesna določila prednost pred načelom pravičnosti, v arbitraži pa procesnega prava ni ali skoraj ni, zato sodelovanje odvetnikov ni ključno oz. sploh ni nujno. Pri arbitražnem razsojanju sporov odločitve temeljijo na strokovnosti in pravičnosti, kar v sodnem odločanju žal ni vedno tako.

 

Kdo so (lahko) arbitri

 

V arbitraži praviloma razsojajo strokovnjaki s strokovnega področja, kjer je spor nastal. Npr. mejni spor bo razrešil odgovorni geodet z dolgoletno prakso, ki velja za moralno neoporečnega in pravičnega, ki mu sprte stranke zaupajo in ga soglasno imenujejo. Odločitev arbitra – v tem primeru odgovornega geodeta – pomeni pravnomočno odločbo, ki jo je možno registrirati tako v kataster kot zemljiško knjigo.

 

Arbitri so lahko pooblaščeni inženirji vseh strok, združenih v IZS.

 

Društvo v javnem interesu

 

Na podlagi zakona o društvih (ZDru-1, Ur.l. RS, št. 61/06) ministrstva društvom podeljujejo status društva v javnem interesu. Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na enem od v zakonu določenih področij in če njegovo delovanje presega interese njegovih članov ter je splošno koristno.

 

Septembra leta 2008 je Ministrstvo za pravosodje Društvu Arbit s sedežem v Kranju podelilo status društva v javnem interesu. Društvo je nastalo z namenom organizacije arbitraže in izobraževanja s področja arbitraže, s čimer, kot je ugotovilo ministrstvo, prispevajo tudi k povečanju pravne varnosti na tem področju.

 

Povabilo pooblaščenim inženirjem k sodelovanju

 

V poletnih mesecih nas je kontaktiralo omenjeno društvo s prošnjo, da svoje člane seznanimo z možnostjo nastopanja v vlogi arbitra in sodelovanju z njimi, saj število vlog za arbitražo narašča in število pooblaščenih inženirjev, ki že sodelujejo z njimi, ne zadošča več.

 

Kot so napisali, izhajajo iz dejstva oz. načela stroka – stroki; razsodnik bo lahko le oseba z javno priznanimi kvalitetami – strokovnost, osebna poštenost in razsodnost, osebni ugled v javnosti.

 

Vsi zainteresirani se za informacije pisno obrnite direktno na njih: Združenje v javnem interesu d.Arbit, Trboje 125, PE Planina 3, 4000 Kranj, p.p. 81, telefon: 04-255-91- 31, 041-659 434,  arbitping@siolpong.net.