Priročniki Publikacije  

ZAKAJ PREDLAGAMO SPREMEMBE ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV IN PODZAKONSKIH AKTOV

Zakon o graditvi objektov

 

prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad.

Član Komisije za sistemske zakone

 

Zakon o graditvi objektov je v času po osamosvojitvi Slovenije doživel več sprememb. Pri njegovi uporabi pa se je vedno znova izkazalo, da vsakokratne spremembe niso bile pripravljene na podlagi temeljite in celovite analize uporabnosti in posledic določb obstoječega zakona in drugih podrejenih predpisov in da so premalo premišljene ter delne spremembe povzročile številne nove nejasnosti in težave pri izvajanju zakona. Kljub jasno izraženim opozorilom o težavah pri uporabi zakona s strani strokovne javnosti in gospodarstva, se je zakon vedno popravljal le znotraj vnaprej postavljenih omejitev, nikoli pa celovito. Vzporedno spreminjanje predpisov o urejanju prostora je te nevšečnosti le še povečalo. Pri uvedbi nekaterih sprememb je bilo zanemarjeno, da imajo predpisi o graditvi pri nas že dolgo tradicijo iz časov stare Avstrije in da so se odtlej kljub zelo različnim družbenim sistemom ves čas razvijali na tej podlagi.

 

Pri zadnjih spremembah zakona je bil eden od ciljev tudi odstranjevanje administrativnih ovir pri graditvi. S tem razlogom je bila uvedena nova vrsta objektov (nezahtevni objekti) in novo upravno dovoljenje za to vrsto objektov. Oboje sta bili novi in nepreizkušeni rešitvi. Nadalje so bili iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri nekaterih manj zahtevnih objektih odstranjeni načrti gradbenih konstrukcij, ki so po naravi stvari nujni pogoj za nemoten potek gradnje. Dvomimo, da je karkoli od omenjenega prispevalo k ureditvi področja graditve, nasprotno.

 

Kljub temu, da so investitorji številnih objektov zasebniki, je nesporno, da so skoraj pri večini teh objektov pomembni tudi javni interesi. To je zlasti posledica tega, da skoraj vsak objekt stoji več deset let in ves ta čas vpliva na svojo bližnjo in širšo okolico. številni javni objekti pa po drugi strani vedno zadevajo tudi ob zasebne interese. Zakon o graditvi objektov naj bi pripomogel k temu, da bi urejanje nasprotij med javnimi in zasebnimi interesi čim manj motilo potek graditve objektov, ki je že sama po sebi zapleten, dolgotrajen in drag.

 

Predpisi o graditvi so lahko učinkoviti le, če so administrativni postopki podrejeni in usklajeni s postopki graditve objektov. Do neupoštevanja predpisov prihaja največkrat prav zato, ker administrativni postopki niso usklajeni z zakonitostmi, ki veljajo pri graditvi. Te so se razvijale, odkar človek z gradnjo spreminja okolje. Zato težnje, da bi administrativni postopki prevladali nad njimi, nikoli niso bile uspešne. To jasno dokazuje, da je treba administrativne postopke razvijati tako, da tečejo vzporedno s postopki graditve.

 

Nujna podlaga za graditev so prostorski akti. Pri nas je poseben problem njihova zastarelost, saj ne ustrezajo današnjim potrebam in možnostim. Zato jih je pogosto treba spreminjati za potrebe posameznih investitorjev tik pred graditvijo, kar pa je škodljiv in v bistvu nepotreben formalizem. Predvsem zato graditev nekaterih infrastrukturnih objektov traja predolgo. Tudi drugačno poimenovanje prostorskih aktov pri zadnjih spremembah zakona o prostorskem načrtovanju ni prav nič prispevalo k njihovemu izboljšanju. Pomembne pomanjkljivosti prostorskih aktov so navadno posledica tega, da jih pripravlja preozek krog strokovnjakov, pri čemer le redko sodelujejo inženirji različnih strok.

 

Glede na to, da se s predpisi o graditvi objektov srečujejo številni državljani, bi morali biti ti predpisi čim bolj jedrnati in jasni. Žal tega ne moremo reči ne za obravnavani zakon, še manj pa za podzakonske akte. V vseh se večkrat ponavljajo obširni deli besedila, kar škodi njihovi preglednosti in na koncu predvsem tudi učinkovitosti. V primerjavi s predpisi v primerljivih državah, ki so svoje predpise posodobile in poenostavile že pred nekaj leti, so obravnavani predpisi preobširni, ne urejajo pa nič več stvari kot tuji.

 

Čeprav je v ustavi jasno zapisano, da lahko omejitve predpisuje le zakon, je v več podzakonskih predpisih na tem področju nekaj določb, ki nimajo podlage v zakonu.

 

Pri zadnjih spremembah zakona in podzakonskih aktov so bile sicer odpravljene številne neusklajene in neprimerne določbe, ostalo pa jih je še precej. Nanje med drugimi opozarjajo številni uporabniki foruma IZS, na katerem se skoraj vsak dan pojavljajo nova vprašanja, ki jih postavljajo investitorji in pooblaščeni inženirji, ki nastopajo v različnih vlogah pri graditvi objektov.

 

IZS je na začetku junija 2010 pozvala svoje člane in tudi druge dejavnike pri graditvi, naj ji na podlagi svojih izkušenj posredujejo svoje predloge za spremembo zakona o graditvi objektov in nekaterih podzakonskih aktov. Prejeli smo veliko predlogov, ki smojih v komisiji za sistemske zakone pregledali in uskladili in dodali svoje. Rezultat našega dela je obširno gradivo s predlogi popravkov določb zakona in nekaterih podzakonskih aktov in utemeljitvami.

 

Predlogi za spremembo zakona o graditvi objektov se nanašajo na splošne in temeljne določbe, graditev objektov, organizacijsko in delovno področje poklicnih zbornic in le malo na inšpekcijsko nadzorstvo, nič pa na kazenske, prehodne in končne določbe. Ocenjujemo, da bi pri slednjih treh morali poskrbeti za njihovo dosledno izvajanje, kar bi bistveno pripomoglo k uspešnejšemu poteku graditve, pogoj za to pa so predhodni popravki predpisov po naših predlogih.

 

Predlagamo tudi spremembe nekaterih najpomembnejših podzakonskih aktov. Predlogi za spremembo teh aktov so usklajeni s predlogi za spremembo zakona o graditvi objektov.

 

Bistvo naših predlogov za spremembo zakona o graditvi objektov je, da mora investitor, če sam ni primerno usposobljen, imenovati odgovornega vodjo investicije; da morajo administrativni postopki potekati vzporedno s postopki priprave dokumentacije; da mora vsaka gradnja potekati na podlagi dokumentacije, ki ustreza zahtevnosti in posebnostim določenega objekta in prostorskim omejitvam. Projektna dokumentacija mora vsebovati le vsebinski del, ki je razdeljen na posamezne načrte, katerih vsebino določi odgovorni vodja projekta. Gradnja mora potekati pod strokovnim nadzorstvom, izvajati jo mora strokovno usposobljen izvajalec. Usposobljenost vseh udeležencev mora biti primerna zahtevnosti objekta in medsebojno primerljiva. Lahko bi pomislili, nič novega, a žal veljavna zakonodaja in predpisi s področja graditve objektov tega ne podpirajo v celoti.

 

Predlogi sprememb

 

Predlogi vključujejo preko šestdeset popravkov in dopolnil obstoječih določb zakona, pa tudi črtanje določenih členov, ki nimajo nobenega pomena pri praktični uporabi zakona.

 

Kar sedemnajst predlogov se nanaša na popravke pomenov posameznih izrazov, ki so navedeni v prvem odstavku drugega člena zakona. Največ med njimi jih je namenjenih na novo predlaganemu vodji investicije, razčlenitvi nadzora med gradnjo po strokah in ureditvi problematike posameznih del.

 

Precejšen del predlogov se nanaša na problematiko v zvezi s projektom za izvedbo, ki ga po opažanjih številnih pooblaščenih inženirjev investitorji predvsem manj zahtevnih objektov obravnavajo kot nepotrebnega in ga zato ne naročajo. Zato je več določb zakona dopolnjenih tako, da se lahko gradi le tiste dele objekta, za katere so izdelani projekti za izvedbo.

 

Predlagane so dopolnitve določb glede vzdrževalnih del v javno korist, ki bodo zagotovile enako obravnavo vseh infrastrukturnih objektov pri tovrstnih delih.

 

Predlagana je tudi ureditev postopkov po zaključenih delih in pred začetkom uporabe. Po predlogih naj bi bila tako kot vzdrževalna dela obravnavana tudi odstranitev ali rekonstrukcija objekta, če ju na račun lastnika opravi občina. Predlagana je podobna razčlenitev nadzora med gradnjo in vodenja gradnje po strokah, kot je to urejeno pri projektiranju. Ob tem je predlagana tudi ureditev problematike posameznih del.

 

Nekaj sprememb je predlaganih tudi glede izključevanj posameznikov in družb glede sodelovanja v vlogi posameznih udeležencev pri graditvi. Ocenjujemo, da je to nujno za preprečevanje nasprotja interesov.

 

Predlagana je uvrstitev Idejnih rešitev in Projekta za razpis med vrste projektne dokumentacije, ker je tovrstna dokumentacija v praksi nujno potrebna. Poleg tega se nanjo nanašajo določila drugih zakonov in predpisov.

 

V določenih primerih se v praksi kot problematična izkaže sedanja določba o obvezni izdelavi projektne dokumentacije v slovenskem jeziku. Zato predlagamo, da bi bilo dopuščeno, da se takim delom, če so to besedila, priloži prevod celotnega besedila, pri risbah in računalniških izpisih pa slovar, ki vsebuje prevode vseh uporabljenih napisov na risbi ali v računalniškem izpisu.

 

Predlagana je vrednost objektov, grajenih iz javnih sredstev, nad katero je obvezen javni natečaj za pridobitev projektne dokumentacije ter ureditev sodelovanja obeh zbornic pri izvedbi vseh natečajev.

 

Predlagane so tudi dopolnitve v zvezi z diplomanti bolonjskih študijev, ki že nastopajo v praksi in dopolnitev glede potrebnih delovnih izkušenj, ki naj bi glede vsebine ustrezale vrstam strokovnih izpitov.

 

Predlagani so določeni pogoji za investitorje nezahtevnih in enostavnih objektov, če želijo opravljati vlogo odgovornih projektantov in nadzornikov objektov, ki jih gradijo zase ali druge.

 

Predlagana je tudi sprememba sedanje ureditve glede nadzora odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja med gradnjo in njegovega sodelovanja pri dokazilu o zanesljivosti objekta.

 

Predlagana je dopolnitev določbe o tem, za kaj je odgovoren odgovorni vodja projekta.

 

Po predoogu naj bi bila tudi pri novogradnjah obvezna preveritev nosilnosti temeljnih tal, ne pa le pri rekonstrukcijah, kot to določa sedanji zakon.

 

Predlagano je, da se na željo investitorja izda lokacijska informacija.

 

Predlagano je, da naj bi investitor v vlogi za gradbeno dovoljenje navedel čas trajanja gradnje, ki bi bil naveden tudi v gradbenem dovoljenju.

 

Predlagana je dopolnitev pogojev za člane komisij za tehnični pregled, ki naj bi imeli pogoje za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.

 

Predlagan je interni tehnični pregled v primeru, ko se posamezni sklopi objekta in naprav preskušajo med gradnjo.

 

Predlagano je, da je investitor dolžan dopolnjevati projekt izvedenih del s spremembami, ki nastanejo med investicijskim vzdrževanjem.

 

Področje delovanja IZS naj bi se razširilo tudi na urejanje prostora.

 

Predlogi za spremembo podzakonskih aktov se nananšajo zlasti na uskladitev teh aktov z zakonom in odpravo nepotrebnega in motečega podvajanja določb zakona v podzakonskih aktih. Po predlaganih spremembah podzakonskih aktov naj bi ti omogočali nedvoumno in z zakonom skladno uporabo.

 

Na IZS menimo, da so naši predlogi utemeljeni in nujni in zato pričakujemo, da jih bo Ministrstvo za okolje in prostor kot take tudi čim prej uveljavilo.